Pravni nasvet: posebne oblike pogodbe o zaposlitvi

 

 

 

 

 

 

 

 

Fotografija: “Remote work” by OregonDOT is licensed under CC BY 2.0.

Klasično pogodbo o zaposlitvi opredelimo kot pogodbo za nedoločen čas, za polni delovni čas, kjer se opravlja delo v prostorih delodajalca, pod njegovim nadzorom in tudi neposredno zanj. Čim spremenimo enega od teh elementov govorimo o posebni obliki pogodbe o zaposlitvi. Te omogočajo večjo fleksibilnost glede na potrebo delovnega procesa in posebne okoliščine delavca ali delodajalca. Zakon našteva primere nestandardnih pogodb o zaposlitvi in sicer poleg pogodbe za določen čas pozna še agencijsko pogodbo, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ter pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci. Skupna značilnost vseh teh pogodb je, da so dopustne le pod pogoji, ki jih določa zakon, saj predstavljajo izjemo od klasične zaposlitve. Te oblike pogodb ne smejo služiti kot sredstvo delodajalcev, da se izogibajo pravicam, ki gredo delavcem s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru, da so pogoji pri kateri koli od teh oblik zlorabljeni, se šteje, da gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Ena najpogostejših oblik je pogodba o zaposlitvi za določen čas. Sklenjena je lahko le iz zakonsko določenih razlogov, kot so na primer začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas itd. Namen omejitve je preprečiti zlorabe, saj bi sicer delodajalec lahko obšel varstvo, ki ga nudi pogodba za nedoločen čas.

Posebno obliko predstavlja tudi pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Pri tej pogodbi delavec opravlja delo v manjšem obsegu od polnega delovnega časa. Delavec ima vseeno enake pravice kot delavec s polnim delovnim časom, le da so te sorazmerne glede na obseg dela. Ta oblika omogoča večjo fleksibilnost delavcem, zlasti ko usklajujejo poklicno in zasebno življenje.

Pogodba o zaposlitvi za delo na domu predstavlja prilagoditev glede kraja opravljanja dela. Pri klasični pogodbi o zaposlitvi se delo opravlja v prostorih delodajalca, v tem primeru pa lahko delavec delo opravlja na svojem domu oziroma drugem dogovorjenem kraju. Ta oblika zahteva dodatno urejenost določenih vprašanj, kot je nadzor nad delom, zagotavljanje varnih delovnih pogojev in povračila stroškov, povezanih z opravljanjem dela na domu.

Naslednja posebna oblika pogodbe o zaposlitvi je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku oziroma agencijska pogodba. Delavec pri tej obliki sklene pogodbo z delodajalcem (agencijo), delo pa potem opravlja pri uporabniku. Zakon določa omejitve, da bi se preprečilo izkoriščanje delavcev in tako zagotovilo primerljivo varstvo kot pri neposredni zaposlitvi.

Posebno ureditev imajo tudi pogodbe o zaposlitvi z vodilnimi delavci ali poslovodnimi osebami. Pri teh je omogočeno drugačno urejanje določenih pravic in obveznosti, saj gre za osebe, ki imajo zaradi same narave dela večjo stopnjo odgovornosti in samostojnosti.

Zakon pa dopušča tudi druge posebne oblike pogodbe o zaposlitvi, kadar gre za pogodbe o zaposlitvi v okviru aktivne politike zaposlovanja. Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del skleneta brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela z delodajalcem, ki je izvajalec javnih del. Tudi za to pogodbo velja, da je potrebno upoštevati zakonske posebno, saj gre za izjemo od splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Posebne oblike pogodb o zaposlitvi tako omogočajo večjo prilagodljivost delovnih razmerij. Kljub temu pa mora zakonodajalec pri urejanju teh v ospredju ohraniti varstvo delavca kot šibkejše stranke in uporabo teh oblik pogodb omejiti. Pravice delavcev se s temi oblikami pogodb ne smejo zmanjševati, pač pa mora ostati raven varstva taka, kot bi jo imel delavec pri klasični pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Le na tak način se lahko vzpostavi ravnotežje med fleksibilnostjo trga dela ter socialno varnostjo zaposlenih.

Avtorica: Kaja Donoša