Pravni nasvet: delo na domu

“Working Home Photo” by Matt Moloney is licensed under CC0 1.0

Tim Zupan je študent Pravne fakultete UM, član odbora za pravne zadeve pri Gibanju.

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu spada pod atipične pogodbe o zaposlitvi, ki jih ureja Zakon o delovnih razmerjih[1] (ZDR-1). Opredeljeno je kot opravljanje dela na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Hkrati se za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.[2] Delavec lahko delo na domu opravlja le pod pogojem, da opravlja delo, ki sodi v dejavnost delodajalca oz., ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.

Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi je potrebno soglasje delavca in delodajalca, da bo delavec del ali celotni delovni čas opravljal delo na domu. Taka ureditev velja za čas sklenitve pogodbe oz. za čas, kot je to določeno v pogodbi. Dolžnost delodajalca je, da obvesti Inšpektorat RS za delo preden delavec začne opravljati delo na domu. Delodajalec mora navesti svoje podatke (naslov, matično številko in dejavnosti, ki jo opravlja), podatke, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu in morebitno tveganje za varnost delavca in njegovo zdravje.[3]

Pri presoji, ali je delo na domu primerno, je potrebno upoštevati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu,[4] ki predpisuje določene ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavca. Kot že omenjeno, mora delodajalec pred odrejenim delom na domu poskrbeti za ogled delovnega mesta oz. si priskrbeti fotografijo delovnega mesta in izdelati  oceno tveganja. Slovenska zakonodaja ne predpisuje načina ugotavljanja zagotovitve varnega in zdravju neškodljivega dela na domu, tako da je sam način ugotavljanja delovnih pogojev prepuščen delodajalcu.

V kolikor je delo škodljivo za delavca ali bi pri opravljanju obstajala nevarnost, da postane delo škodljivo za delavca, lahko Inšpektorat za delo RS delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu.[5]

Bolj ali manj si delavec, ki delo opravlja na domu, sam razporeja delovni čas. Delavec mora biti toliko dosleden, da spoštuje pravila o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da si mora delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore med delovnim časom. Prav tako mora, v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti[6] (ZEPDSV), delavec voditi evidenco delovnega časa in jo posredovati delodajalcu,[7] ki mora zajemati:

  • podatke o številu opravljenih ur dela,
  • skupno število opravljenih ur z oznako polnega delovnega časa oz. krajšega delovnega časa,
  • podatke o številu morebitnih opravljenih nadur dela.

Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške, ki so nastali v povezavi z opravljanjem dela in plačati nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Delavec je upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, ni pa upravičen do povračila stroškov prevoza na delo. Smiselno je, da se delavec in delodajalec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorita, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu. ZDR-1 se do tega ne opredeljuje, lahko pa delodajalec za zgled uporabi priporočila Inšpektorata RS za delo. Za delovna sredstva, kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave, itd., ki jih bo zagotavljal delavec, naj bi bilo praviloma dogovorjeno nadomestilo. Glede delovnih sredstev, kamor spadajo računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, itd., je mogoče, da jih bo zagotovil delavec, za kar naj bi delodajalec plačal nadomestilo. V kolikor omenjena delovna sredstva zagotovi delodajalec, delavec ni upravičen do nadomestila.

 

[1] Uradni list RS, št. 21/1378/13 – popr.47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/1615/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A.

[2] Glej 68. člen ZDR-1.

[3] Glej 25. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID – 19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ).

[4] Uradni list RS, št. 43/11.

[5] Glej 71. člen ZDR-1.

[6] Uradni list RS, št. 40/06.

[7] Glej 18. člen ZEPDSV.


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

 

Za svetovanje so vam na voljo člani odbora za pravne zadeve pri Gibanju.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?