“Working Home Photo” by Matt Moloney is licensed under CC0 1.0
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu spada med atipične pogodbe o zaposlitvi, ki jih ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Opredeljeno je kot opravljanje dela na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Hkrati se za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delavec lahko delo na domu opravlja le pod pogojem, da opravlja delo, ki sodi v dejavnost delodajalca oz., ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca.
Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi je potrebno soglasje delavca in delodajalca, da bo delavec del ali celotni delovni čas opravljal delo na domu. Taka ureditev velja za čas sklenitve pogodbe oz. za čas, kot je to določeno v pogodbi. Če bi delodajalec in delavec soglasno sklenila, da je zanju bolj ugodno delavčevo delo na domu, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (aneks k pogodbi ne zadošča).
Dolžnost delodajalca je, da obvesti Inšpektorat RS za delo preden delavec začne opravljati delo na domu. Delodajalec mora navesti svoje podatke (naslov, matično številko in dejavnosti, ki jih opravlja), podatke delavca in morebitno tveganje za varnost delavca in njegovo zdravje.
Pri presoji, ali je delo na domu primerno, je potrebno upoštevati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu,, ki predpisuje določene ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavca. Delodajalec mora pred odrejenim delom na domu poskrbeti za ogled delovnega mesta oz. si priskrbeti fotografijo delovnega mesta in izdelati oceno tveganja. Slovenska zakonodaja ne predpisuje načina ugotavljanja zagotovitve varnega in zdravju neškodljivega dela na domu, tako da je sam način ugotavljanja delovnih pogojev prepuščen delodajalcu.
V kolikor je delo škodljivo za delavca ali bi pri opravljanju obstajala nevarnost, da postane škodljivo, lahko Inšpektorat za delo RS delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu.
Bolj ali manj si delavec, ki delo opravlja na domu, sam razporeja delovni čas. Delavec mora biti toliko dosleden, da spoštuje pravila o varnosti in zdravju pri delu, kar pomeni, da si mora delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore med delovnim časom. Prav tako mora, v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), voditi evidenco delovnega časa in jo posredovati delodajalcu. Evidenca mora zajemati:
- podatke o številu opravljenih ur dela,
- skupno število opravljenih ur z oznako polnega delovnega časa oz. krajšega delovnega časa,
- podatke o številu morebitnih opravljenih nadur.
Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške, ki so nastali v povezavi z opravljanjem dela in plačati nadomestilo za uporabo lastnih sredstev. Delavec je upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, ni pa upravičen do povračila stroškov prevoza na delo. Smiselno je, da se delavec in delodajalec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorita, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu. ZDR-1 se do tega ne opredeljuje, lahko pa delodajalec za zgled uporabi priporočila Inšpektorata RS za delo. Za delovna sredstva, kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave, itd., ki jih bo zagotavljal delavec, naj bi bilo praviloma dogovorjeno nadomestilo. Nadomestilo je potrebno zagotoviti tudi v primeru, da delavec zagotovi tudi npr. računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, mizo, itd. V kolikor omenjena delovna sredstva zagotovi delodajalec, delavec ni upravičen do nadomestila.
V času izrednih razmer – naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, ima delodajalec pravico, da začasno in enostransko (brez soglasja delavca) odredi delo na domu. To lahko traja le toliko, kolikor časa trajajo takšne okoliščine. Tudi v takem primeru mora delodajalec vnaprej o tem obvestiti Inšpektorat za delo.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
