PROJEKTI

Projekti so vedno del, ki ga najraje in s ponosom pripravljamo. Organizirani s strani naših aktivistov in namenjeni vsem, ki jih naše zanimajo naše tematike, konstruktivne razprave, aktivna soudeležba in pomoč drugim.

Z namenom odpreti javno razpravo o prekarnosti vsak november organiziramo Nacionalno konferenco o prekarnem delu. Kot govorce povabimo strokovnjake iz različnih področij, ki s svojim prispevkom pripomorejo k širšemu razumevanju problematike. Namenjena je prekarnim delavcem in zainteresirani javnosti, 3. konference novembra 2015 se je udeležilo približno 100 ljudi, kar je jasen znak, da prekarno delo počasi dobiva svoje mesto v javnih razpravah.

Poletni tabor »Pogum za spremembe« je dvodnevni tabor, ki ga se odvije prvi julijski vikend in je namenjen vsem aktivistom in ostalim podpornikom Gibanja. Prvi dan organiziramo okroglo mizo, kamor povabimo strokovnjake, ki se ukvarjajo s prekarnostjo ali delom v širšem smislu, naslednja dva dneva pa posvetimo druženju in spoznavanju članov – skozi delavnice, debate in pripravo načrtov za nadaljnje delo.

Projekt “Obrazi prekarnega dela’’ je nastal kot odgovor na vse več vprašanj in zagat, s katerimi se srečujejo prekarni delavci in smo jih prejemali na e-naslov našega društva. V zloženki smo podali obširno definicijo prekarnega dela in prekarnosti, zbrali najpogosteje zastavljena pravna vprašanja in predstavili uspešne sodne prakse, vse omenjeno pa je dostopno tudi na http://www.dostojno-delo.si.

Upamo, da smo z izvedbo projekta vsaj malo pripomogli k izboljšanju velikokrat izkoriščenega prekarnega položaja posameznikov_ic.

Skupaj s Pritličjem smo v decembru 2015 začeli z nizom okroglih miz, ki se odvijejo enkrat mesečno. Na vsaki okrogli mizi obravnavamo en specifičen vidik prekarnosti, do danes smo z gosti, strokovnjaki iz področij ali prekarno zaposlenih v panogah, debatirali o prekarnem delu v kulturi, visokem šolstvu, spolni diskriminaciji, agencijskem delu in iskanju zaposlitev v tujini.

Projekt Zaigrano delo –  gledališče ter izobraževanje kot ključ do dostojnega dela smo izpeljali v letu 2015.  Ciljni javnosti, predvsem mladim, smo skozi univerzalni jezik gledališča približali pojav prekarnosti. Z gledališkimi predstavami smo gostovali v 10 večjih slovenskih mestih. Zaigrano delo je bilo uprizorjeno v tehniki gledališča zatiranih, forumski predstavi, njen glavni cilj pa je gledalce iz pasivnih opazovalcev dogajanja preleviti v akterje, ki lahko na odru spreminjajo konfliktne situacije. Udeleženci so neposredno vključeni v predstavo, saj si najprej ogledajo kratke prizore, s katerimi igralci na odru predstavijo določeno problematiko in izpostavijo konflikte. Nato se joker; oseba, ki povezuje dogajanje med igralci in gledalci, pogovori z gledalci o videnem. Sledi izmenjava mnenj med gledalci in iskanje skupne rešitve za izpostavljen problem.  Ključno je, da se posamezniki lahko identificirajo z vse bolj prisotnim prekarnim delom in delom na črno ter dobijo uporabne informacije za ukrepanje v dejanskih situacijah.

Projekt je bil delno financiran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje.

Kampanjo vsako leto izvedemo jeseni in jo ponavadi otvorimo z Lupo, festivalom nevladnih organizacij. Glavni namen kampanje je aktivno opozarjati na problematiko prekarnega dela. Na kampanjo se pripravljamo predvsem z raziskovanjem in analizo prekarnosti skozi osebne zgodbe prekarnih delavcev. Glavni del projekta je osveščanje in osebni stik z mimoidočimi, kjer s fotografijami resničnih ljudi z imenom in priimkom želimo prekarnosti nadeti obraz.

Z zbiralno akcijo »Šola za vse, ki je potekala že 3. leto zapored, se trudimo zbrati čim več šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Z akcijo želimo staršem olajšati počitniške dneve, njihovim otrokom pa v prvih šolskih dneh narisati nasmeh na obraz. Zbirne točne postavimo po različnih lokacijah širom Slovenije: v knjižnicah, mladinskih centrih in nakupovalnih središčih.

Abeceda dostojnega življenja je namenjena ozaveščanju o pomenu delovnega prava. Delovno pravo definira odnos med delavcem in delodajalcem ter pravice delavca, pri čemer je vzeto na znanje, da je pogajalski položaj delavca šibkejši, kajti njegova eksistenca je v sodobnem družbenem sistemu odvisna od dela. Nespoštovanje delovnega prava in uporaba nezakonitih oblik dela, ki sledi logiki zmanjševanja stroškov dela z uporabo cenejših pravnoformalnih oblik dela, ki delodajalca ne stanejo socialnih zavarovanj, bolnišk, dopustov, ga ne obvezujejo z minimalno plačo itn., je eden izmed vzrokov za prekarno delo. Delovno pravo pa ni nekaj nespremenljivega, je živo področje, ki ga ustvarjajo ljudje na podlagi svojih znanj in prepričanj. V zadnjih letih se delovno pravo spreminja skladno z imperativom fleksibilizacije dela.

Guy Standing v delu The Precariat: The New Dangerous Class opredeljuje tri glavne oblike fleksibilnosti: številčno, funkcionalno in plačilno. Pri številčni fleksibilnosti gre predvsem za olajševanje odpuščenja delavcev, ko po njih ni več potrebe, npr. z zniževanjem odpravnin in skrajševanjem odpovednih rokov pri zaposlitvi za nedoločen čas. Način za zvečanje števične fleksibilnosti, ki ga še uporabljajo podjetja, je predajanje dela podizvajalcem (študentom, samozaposlenim, izvajalcem avtorskih del itd.), kolikor in kadar je to potrebno. Najemanje začasnega dela ima za podjetja številne prednosti: je cenejše, saj gre zgolj za plačilo učinka ter plačilo ne zajema plačevanja npr. delovne dobe ipd., pomeni manjše tveganje, saj ni dolgoročne zaveze, ki bi jo bilo mogoče ožalovati iz kakršnih koli razlogov. Začasni delavci morajo biti prilagodljivi na nihanje v količini dela – kadar je potrebno delajo zelo veliko in so v teh obdobjih pogosto preobremenjeni, ko pa ni toliko dela, so „podzaposleni“, za manjše število opravljenih ur dela seveda tudi manj plačani. Lažje jih je nadzirati preko njihove bojazni za svoje delo – če ne izpolnjujejo pričakovanj in zahtev, so lahko hitro in brez posebnih stroškov odpravljeni. Funkcionalna fleksibilnost omogoča hitre, poceni spremembe delitve dela znotraj podjetja, kar je možno z izmenjevanjem delavcev med nalogami, pozicijami in delovnimi mesti, tudi v enote podjetja v drugih regijah ali državah.

Fleksibilizacija dela s sabo prinaša spremenjeno razumevanje razmerja med delavcem in delodajalcem. Kot piše Sergio Bologna v članku Nove oblike dela in srednji razredi v postfordistični družbi je to razumljeno kot poslovno razmerje med dvema entitetama, ki sta obe definirani kot „podjetji“ in sta kot taki na ravni razmerij moči enaki. Delavec je razumljen kot zunanji dobavitelj, ki ne prejme mezde oz. plače, zadostne za njegove življenjske stroške, temveč prejema plačilo za delovni učinek. Delavec živi „na svoj račun“ ves čas svojega dela – dohodek bo izplačan mesece po oddaji opravljenega dela. Biti plačan po izstavitvi računa je nekaj čisto drugega kot dobiti plačo vsak mesec. Breme sprotnih življenjskih stroškov, nevarnosti ob bolezni ali nesreči, ko posameznik ali posameznica ni sposobna za delo, ali v primerih brezposelnosti in ob tipičnih „nedelavnih“ življenjskih ciklih kot sta materinstvo in starost je povsem na ramenih delavca. Ne pripada mu nobena od pravic iz dela (plačan bolniški dopust, delno kritje stroškov zdravil in obiska pri zdravniku, pravica do polno plačanega porodniškega dopusta, pokojnina ob upokojitvi), ker je pravna narava delovnega razmerja drugačna.

Preobrniti spremembe? Ali raje: kako jih narediti vzdržne? Znotraj projekta Abeceda dostojnega življenja namenjamo prostor za premislek teh in podobnih dejstev in vprašanj na rednih srečanjih prekarcev v Osrednjeslovenski, Zasavski, Podravski, Koroški in Pomurski regiji. V večih srednjih šolah to tematiko naslavljamo preko predavanj in debat. Vzporedno nastaja video in tekstovno gradivo, s katerim bomo ob koncu projekta – jeseni 2016,  prikazali stanje in problematiko prekarcev v obliki videa ter dileme in pasti samozaposlovanja v obliki priročnika.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje ‘Vklopi razum – zahtevaj račun!’, katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije. Projekt soorganizacijsko in z donacijo knjig podpira KID Radovednež. Hostel Punkl projekt podpira z brezplačnim namenjanjem svojih prostorov za srečanja na Ravnah na Koroškem. Vsem se lepo zahvaljujemo!