DEJAVNOSTI

Z namenom odpreti javno razpravo o prekarnosti vsak november organiziramo Nacionalno konferenco o prekarnem delu. Kot govorce povabimo strokovnjake iz različnih področij, ki s svojim prispevkom pripomorejo k širšemu razumevanju problematike, pomemben del konference pa so tudi predstavitve bistvenih projektov Gibanja, kot je bila denimo raziskava minimalne urne postavke za netipične oblike dela, organiziranje trafikantov in arhitektov ter sorodni podvigi. Priložnostno pridejo svoje zgodbe predstaviti tudi delavci in delavke. Konferenca je namenjena prekarnim delavcem in zainteresirani javnosti.

Na našem Youtube računu si lahko ogledate posnetke preteklih nacionalnih konferenc!

Poletni tabor »Pogum za spremembe« je dvodnevni tabor, ki ga se odvije poleti in je namenjen vsem aktivistom in ostalim podpornikom Gibanja. V okviru tabora organiziramo okroglo mizo, kamor povabimo strokovnjake, ki se ukvarjajo s prekarnostjo ali delom v širšem smislu, preostanek časa pa posvetimo druženju in spoznavanju članov – skozi delavnice, debate in pripravo načrtov za nadaljnje delo.

Projekt “Obrazi prekarnega dela’’ je nastal kot odgovor na vse več vprašanj in zagat, s katerimi se srečujejo prekarni delavci in smo jih prejemali na e-naslov našega društva. V zloženki smo podali obširno definicijo prekarnega dela in prekarnosti, zbrali najpogosteje zastavljena pravna vprašanja in predstavili uspešne sodne prakse, vse omenjeno pa je dostopno tudi na http://www.dostojno-delo.si.

Upamo, da smo z izvedbo projekta vsaj malo pripomogli k izboljšanju velikokrat izkoriščenega prekarnega položaja posameznikov_ic.

Skupaj s Pritličjem smo v decembru 2015 začeli z nizom okroglih miz, na katerih obravnavamo po en specifičen vidik prekarnosti. Do danes smo z gosti, strokovnjaki s področij ali prekarno zaposlenih v panogah, debatirali o prekarnem delu v kulturi, visokem šolstvu, spolni diskriminaciji, agencijskem delu, iskanju zaposlitev v tujini in prekarcih v času epidemije.

Na društvu je bil zaposlen mladinski delavec. Na voljo je bil študentom, mladim brezposelnim, mladim zaposlenim in mladim prekarnim delavcem, ki so zašli v težave zaradi prekarnosti ali pri prehodu na trg dela. Pomembno se nam zdi, da lahko mladinski delavec ostane v kontaktu z mladimi tudi po prvem svetovanju in da jih v primeru resnejših težav usmerja na ustrezne državne institucije ali organizacije v civilni družbi. Svetovanje ne zajema le pravnega področja, temveč pokriva tudi psihološko in sociološko področje. V okviru svetovanja se je mladinski delavec izobraževal in samoizobraževal o prekarnosti, izvajal svetovanja in spodbujal mlade k politični participaciji.

Mladinski delavec z je mladimi delal v skupinah. Če je svetovanje individualno reševanje že obstoječih problemov, ki so nastali zaradi prekarnega dela, je ozaveščanje skupinsko in preventivno preprečevanje problemov, ki bi lahko šele nastali zaradi prekarnega dela. Mladinski delavec je svoje izkušnje iz svetovanj prenašal na delavnice in izobraževanja za mlade. Pri tem je uporabljal tehnologijo in splet, da je lažje prišel do mladih. V okviru ozaveščanja je mladinski delavec snemal online izobraževanja, pisal strokovne prispevke, sodeloval pri izdajanju publikacij društva in organiziral bralno-razpravljalni krožek na temo prekarnega dela.

Naložbo sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

www.eu-skladi.si

Kampanjo vsako leto izvedemo jeseni in jo ponavadi otvorimo z Lupo, festivalom nevladnih organizacij. Glavni namen kampanje je aktivno opozarjati na problematiko prekarnega dela. Na kampanjo se pripravljamo predvsem z raziskovanjem in analizo prekarnosti skozi osebne zgodbe prekarnih delavcev. Glavni del projekta je osveščanje in osebni stik z mimoidočimi, kjer s fotografijami resničnih ljudi z imenom in priimkom želimo prekarnosti nadeti obraz.

Z zbiralno akcijo »Šola za vse«, ki jo organiziramo že od leta 2013, se trudimo zbrati čim več šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Z akcijo želimo staršem olajšati počitniške dneve, njihovim otrokom pa v prvih šolskih dneh narisati nasmeh na obraz. Zbirne točne postavimo po različnih lokacijah širom Slovenije: v knjižnicah, mladinskih centrih, vrtcih in nakupovalnih središčih.

Abeceda dostojnega življenja je namenjena ozaveščanju o pomenu delovnega prava. Delovno pravo definira odnos med delavcem in delodajalcem ter pravice delavca, pri čemer je vzeto na znanje, da je pogajalski položaj delavca šibkejši, kajti njegova eksistenca je v sodobnem družbenem sistemu odvisna od dela. Nespoštovanje delovnega prava in uporaba nezakonitih oblik dela, ki sledi logiki zmanjševanja stroškov dela z uporabo cenejših pravnoformalnih oblik dela, ki delodajalca ne stanejo socialnih zavarovanj, bolnišk, dopustov, ga ne obvezujejo z minimalno plačo itn., je eden izmed vzrokov za prekarno delo. Delovno pravo pa ni nekaj nespremenljivega, je živo področje, ki ga ustvarjajo ljudje na podlagi svojih znanj in prepričanj. V zadnjih letih se delovno pravo spreminja skladno z imperativom fleksibilizacije dela.

Guy Standing v delu The Precariat: The New Dangerous Class opredeljuje tri glavne oblike fleksibilnosti: številčno, funkcionalno in plačilno. Pri številčni fleksibilnosti gre predvsem za olajševanje odpuščenja delavcev, ko po njih ni več potrebe, npr. z zniževanjem odpravnin in skrajševanjem odpovednih rokov pri zaposlitvi za nedoločen čas. Način za zvečanje števične fleksibilnosti, ki ga še uporabljajo podjetja, je predajanje dela podizvajalcem (študentom, samozaposlenim, izvajalcem avtorskih del itd.), kolikor in kadar je to potrebno. Najemanje začasnega dela ima za podjetja številne prednosti: je cenejše, saj gre zgolj za plačilo učinka ter plačilo ne zajema plačevanja npr. delovne dobe ipd., pomeni manjše tveganje, saj ni dolgoročne zaveze, ki bi jo bilo mogoče ožalovati iz kakršnih koli razlogov. Začasni delavci morajo biti prilagodljivi na nihanje v količini dela – kadar je potrebno delajo zelo veliko in so v teh obdobjih pogosto preobremenjeni, ko pa ni toliko dela, so „podzaposleni“, za manjše število opravljenih ur dela seveda tudi manj plačani. Lažje jih je nadzirati preko njihove bojazni za svoje delo – če ne izpolnjujejo pričakovanj in zahtev, so lahko hitro in brez posebnih stroškov odpravljeni. Funkcionalna fleksibilnost omogoča hitre, poceni spremembe delitve dela znotraj podjetja, kar je možno z izmenjevanjem delavcev med nalogami, pozicijami in delovnimi mesti, tudi v enote podjetja v drugih regijah ali državah.

Fleksibilizacija dela s sabo prinaša spremenjeno razumevanje razmerja med delavcem in delodajalcem. Kot piše Sergio Bologna v članku Nove oblike dela in srednji razredi v postfordistični družbi je to razumljeno kot poslovno razmerje med dvema entitetama, ki sta obe definirani kot „podjetji“ in sta kot taki na ravni razmerij moči enaki. Delavec je razumljen kot zunanji dobavitelj, ki ne prejme mezde oz. plače, zadostne za njegove življenjske stroške, temveč prejema plačilo za delovni učinek. Delavec živi „na svoj račun“ ves čas svojega dela – dohodek bo izplačan mesece po oddaji opravljenega dela. Biti plačan po izstavitvi računa je nekaj čisto drugega kot dobiti plačo vsak mesec. Breme sprotnih življenjskih stroškov, nevarnosti ob bolezni ali nesreči, ko posameznik ali posameznica ni sposobna za delo, ali v primerih brezposelnosti in ob tipičnih „nedelavnih“ življenjskih ciklih kot sta materinstvo in starost je povsem na ramenih delavca. Ne pripada mu nobena od pravic iz dela (plačan bolniški dopust, delno kritje stroškov zdravil in obiska pri zdravniku, pravica do polno plačanega porodniškega dopusta, pokojnina ob upokojitvi), ker je pravna narava delovnega razmerja drugačna.

Preobrniti spremembe? Ali raje: kako jih narediti vzdržne? Znotraj projekta Abeceda dostojnega življenja namenjamo prostor za premislek teh in podobnih dejstev in vprašanj na rednih srečanjih prekarcev v Osrednjeslovenski, Zasavski, Podravski, Koroški in Pomurski regiji. V večih srednjih šolah to tematiko naslavljamo preko predavanj in debat. Vzporedno nastaja video in tekstovno gradivo, s katerim bomo ob koncu projekta – jeseni 2016,  prikazali stanje in problematiko prekarcev v obliki videa ter dileme in pasti samozaposlovanja v obliki priročnika.

Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje ‘Vklopi razum – zahtevaj račun!’, katere namen je bil ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije. Projekt je soorganizacijsko in z donacijo knjig podpiral KID Radovednež. Hostel Punkl je projekt podpiral z brezplačnim namenjanjem svojih prostorov za srečanja na Ravnah na Koroškem. Vsem se lepo zahvaljujemo!

Na Gibanju vsako leto izvajamo bralni krožek, na katerega so vabljeni vsi zainteresirani. Skupaj prebiramo in debatiramo o strokovnih besedilih na temo odnosa med delom in kapitalom, različnih vidikov življenja delavk in delavcev in prekarnosti.

Rezultate projekta Interdisciplinarna analiza minimalne urne postavke v atipičnih oblikah dela smo predstavili na javnem dogodku na Pravni fakulteti in sicer 30. avgusta 2018 (PPT predstavitev). Prijavitelj projekta je bila Pravna fakulteta, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa je sodelovalo kot partner.

Analiza v celoti je dostopna na tej povezavi.

Sodelujoči študenti (avtorji analize): Lea Jenič, Ilaria Kamber, Lea Kopina, Amadej Kraljevič, Katarina Krobat, Barbara Murn, Dejan Navodnik, Satin Papež in Lea Polak.

Mentor: doc. dr. Luka Tičar

Strokovni sodelavec: Borut Brezar

Prostovoljna strokovna pomoč projektni ekipi: Sara Bagari

Analizo smo razdelili na 3 dele: sociološki del, pravni del in ekonomski del. Sociološki del analize se je osredotočal na vprašanje, ali si delavci v atipičnih oblikah dela želijo uvedbe minimalne postavke v tovrstnih oblikah “zaposlovanja”. Rezultati opravljenih polstrukturiranih intervjujev so pokazali, da si jo. Razloge za njeno uvedbo pa vidijo v problematiki padcev cen v njihovih panogah zaradi prevelike konkurence in premalega povpraševanja na trgu delovne sile. Nizke cene storitev so namreč tiste, ki ogrožajo socialno varnost delavcev v atipičnih oblikah dela in zato se iz njih razvije prekarno delo, katerega glavna značilnost je ravno pomanjkanje socialne varnosti, ki močno vpliva na sam način življenja delavcev in njihovo duševno stanje. Minimalna postavka v atipičnih oblikah dela, ki bi dosegala raven slovenske minimalne plače, ki je zakonsko določena in v domeni delavcev s pogodbo o zaposlitvi, bi prekarnim delavcem namreč omogočila sprotno odplačevanje mesečnih življenjskih stroškov ter zagotavljala nek redni mesečni dohodek, s tem pa bi jim posledično omogočila dostojnejše in mirnejše življenje.

Minimalno plačo ima v svoji zakonodaji urejenih 22 od 28 držav članic EU. Nekatere države, na primer Nemčija, že poznajo tudi minimalno urno postavko. V Sloveniji minimalno urno postavko že pozna študentsko delo in delo upokojencev. To pravzaprav pomeni, da ideja minimalne urne postavke ne bi bila nekaj unikatnega za slovenski prostor, ampak bi bila nadgradnja že obstoječe prakse. Sicer je pa tudi pri minimalni urni postavki, podobno kot pri minimalni plači, potrebno upoševati priporočilo Mednarodne organizacije dela (ILO), da nobena matematična formula ne sme biti nadomestilo za socialni dialog.

Potrebno je poudariti, da smo pri določanju minimalne urne postavke za atipične oblike dela izhajali iz primerjave z redno zaposlenimi na minimalni plači. To pomeni, da smo se vprašali, koliko mora na uro zaslužiti samostojni podjetnik, da si lahko izplača minimalno plačo, malico, potne stroške in regres, hkrati pa plača tudi prispevke za socialna zavarovanja, stroške opreme in v času dela zasluži dovolj, da si privošči dopust in bolniško. Nismo torej zahtevali več kot dobijo redno zaposleni delavci na minimalni plači. Pri tem izračunu smo predpostavljali, da bo samozaposleni delo opravljal 8 ur na dan, 5 dni v tednu, cel mesec. To pa seveda ne drži v celoti, saj morajo samozaposleni veliko denarja in napora vložiti v to, da sploh pridobijo naročnike. Minimalna urna postavka bi torej morala biti določena še višje kot smo jo določili mi – 10,21 € bruto na uro – prav tako imajo različne panoge tudi različne stroške opreme, ki so nujne za izvajanje dela, tako da bi minimalno urno postavko morali določiti panožno.

Brez organiziranega delavstva se tudi že izborjene zakonodajne pravice ne izvajajo, kakor bi se morale, zato v Gibanju pogosto sodelujemo z borbenimi sindikalistkami in sindikalisti pri organizaciji delavk in delavcev na terenu. Pri tem se posebej osredotočamo na prekarne segmente delovne sile, kateri na poti leži marsikatera ovira več kot velikemu delu redno zaposlenih.

V preteklih letih smo se posebej angažirali na področju jezikoslovja, dela v trafikah in med študenti arhitekture in njihovimi samozaposlenimi kolegi.

Plačana bolniška za samozaposlene v Sloveniji skorajda ne obstaja. Kdor si lahko privošči, zanjo varčuje, ostali se znajdejo, kakor se pač lahko. Zadnji čas je, da se ta problematika začne urejati. Na Gibanju smo skupaj s Filozofsko fakulteto UL (mentor dr. Gorazd Kovačič) in študenti sociologije, prava, medicine, ekonomije in drugih smeri v okviru projekta ŠIPK preučevali možnosti, kako bi lahko področje plačanih bolniških za samozaposlene končno uredili. Pripravili smo temeljito analizo na podlagi intervjujev in več kot 1400 izpolnjenih anket ter oblikovali predlog, kako bi se prvi mesec bolniške odsotnosti samostojnih podjetnikov lahko uredilo.

Člani projektne skupine so 30. 6. 2020 predstavili rezultate empirične raziskave o ekonomskem položaju, zdravstvenem stanju in prezentizmu samozaposlenih. Številni samozaposleni imajo zelo nizke dohodke in prihranke. Stalna negotovost slabo vpliva zlasti na njihovo duševno zdravje. Anketa je pokazala, da jih je skoraj desetina že razmišljala o samomoru zaradi težav v službi. Samozaposleni zelo pogosto delajo bolni, ker si ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti, na dolgi rok pa trpita njihovo zdravje in produktivnost.

Projektna skupina je pripravila predlog sistemske ureditve problema bolniškega nadomestila
samozaposlenih. Gre za predlog novega obveznega zavarovanja za kritje hitrejšega nastopa
bolniškega nadomestila. Ocenili so višino mesečnega prispevka in odzive deležniških organizacij. Znanstveni zbornik, ki je izšel ob koncu projekta, je na tej povezavi v celoti na voljo deležnikom kot strokovno izhodišče za zakonodajni proces.

Projekt »Interdisciplinarna analiza problematike bolniškega nadomestila samostojnih podjetnikov« je bil izveden v okviru programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020«. Sofinancirali sta ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?

• Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
• Po predhodnem dogovoru (svetovanje@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dimičeva 14, Ljubljana).

V duhu mednarodnosti platforme Decent Work – Decent Future, ki smo jo otvorili leta 2018 in s katero želimo vzpostaviti povezave med organizacijami s področja delovne sile in prekarnosti širom sveta, se temu projektu posebej posvečajo naši mednarodni prostovoljci.

V sklopu projekta Delati skupaj – za solidarno družbo sodelujemo z Združenjem Center alternativne in avtonomne produkcije CAAP, Organizacijo za participatorno družbo in Zavodom za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže Maribor.

V sklopu konzorcijskega projekta raziskujemo in oblikujemo smernice na področjih prekarnosti, zadružništva, participativnega proračuna, kritične pismenosti in zaposlovanja mladih.

Pripravili smo pregled obstoječega stanja na omenjenih področjih in oblikovali smernice – vse je prosto dostopno in si lahko ogledate na tej povezavi.

Skupaj smo naredili tudi analizo učnih programov, kjer smo raziskali prisotnost področij sodelujočih organizacij po celotni izobrazbeni vertikali, in kratki vodnik, ki služi kot učno gradivo za učiteljice, mentorice v izobraževanju za seznanitev z našimi področji dela: zadružništvo, parcipatorni proračun, prekarnost/prekarno delo in kritična pismenost – zaposlovanje mladih. Več informacij o publikacijah in pdf-ji so na voljo tu.

KAMERAT, prvi in edini festival delavskega filma v Sloveniji in eden redkih tovrstnih na svetu. Prijatelje kulture, filma in dostojnega dela je navdihnila stavka delavcev vseh panog v Hrastniku, ki so leta 1934 zahtevali in si izborili boljše pogoje dela. Festival se odvrti ob njeni obletnici, saj takrat lokalna skupnost praznuje solidarnost, tovarištvo in pomen organiziranja za skupne cilje.

V Gibanju smo del te zgodbe skupaj z Občino Hrastnik in Kreativno-rekreacijskim centrom Hrastnik.

SPLETNA STRAN FESTIVALA

Odprto delovišče je oddaja, v kateri odpiramo vprašanja o socialnem položaju delavk in delavcev ter pogojih dela v Sloveniji. Z Radiem Študent združujemo moči člani Društva Stvarnost, Delavske svetovalnice in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Oddaja nastaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizen Fund Slovenija 2014-2021.

Vse oddaje so na voljo za poslušanje na spletni strani Radia Študent,  v vsaki mesečni ediciji pa si izberemo določeno temo s področij dela in sociale, ki jo pretresemo z vidika izkušenj s terena, hkrati pa politiko in lastnike kapitala kličemo k odgovornosti.