PREKARNO DELO

Kaj je prekarno delo?

Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Status prekarnega delavca bi lahko pripisali vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas, čeprav imajo tudi slednje vedno več lastnosti prekarnega dela. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.). Niso pa vse naštete pravne oblike dela nujno prekarne, saj nekaterim omogočajo dostojno življenje. Problematika prekarnega dela je predvsem v tem, da prekarni delavci niso deležni delovnopravnega varstva, kot ga imajo delavci s pogodbo o zaposlitvi, prav tako niso deležni enake mere socialne varnosti.

prekarno delo 2

Prekarnosti pa ne smemo enačiti s pravnimi oblikami dela, saj gre v resnici za nov način življenja. Neoliberalna ekonomska paradigma je na trg delovne sile vpeljala t. i. fleksibilizacijo in na ta način prenesla tveganja poslovanja na pleča delavcev. V vsakdan delavca je prinesla nestalen urnik dela, preobremenjenost, nepredvidljive prihodke in kraj dela, lažje odpuščanje, prisilno vseživljenjsko učenje in oteženo sindikalno organiziranje. Tak način dela in življenja praktično onemogoča dolgoročno načrtovanje prihodnosti, to pa povzroča prekarnim delavcem hude materialne, zdravstvene in identitetne težave.

Organizirano združevanje prekarnih delavcev je v zadnjih letih vse intenzivnejše. Odgovor na razbijanje solidarnostnih vezi in atomizacijo na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo vidimo v izobraževanju prekarnih delavcev, pogovorih, javnem opozarjanju na problematiko in združevanju.

Prekariat pod lupo:

V Sloveniji je že več kot 41 % delavcev zaposlenih v atipičnih zaposlitvah, prve zaposlitve mladih pa so atipične v 76,5 % primerov, kar je največji delež znotraj Evropske unije.
Stopnja tveganja revščine med zaposlenimi s skrajšanim delovnim časom se je s 7,2 % v letu 2009 povečala na 13,4 % v letu 2013. Med samozaposlenimi pa s 17,2 % v letu 2009 na 27,9 % v letu 2013.

Capture1

V letu 2015 je bilo po podatkih Ajpesa 6 % več novih samozaposlenih kot leto poprej. Odprtih je bilo 14473 samostojnih podjetij.
Število samostojnih podjetnikov v Sloveniji zelo hitro narašča in znaša že 13 % vseh delovno aktivnih. Ob tem kar tretjina samostojnih podjetnikov živi pod pragom revščine.

Capture4

V Sloveniji 17,3 % moških in kar 41 % žensk dela več kot 70 ur na teden. Povprečje članic Evropske unije je 21,8 %.
V Sloveniji je trenutno le še 22 % delavcev sindikalno organiziranih. S povečevanjem atipičnih zaposlitev se to število zmanjšuje.
Viri: Eurostat, Ajpes in SURS