Predlog vladi: Prekarno delo – ureditev področja

 

Negotove delovne okoliščine prekarke vodijo v težko predstavljivo prihodnost, tako na osebni kot poklicni ravni. Definirata jih nizka socialna varnost in življenje v konstantnem, neprekinjenem stanju nedorečenosti. Živijo v neprekinjeni sedanjosti, ves čas le tukaj in zdaj. Nimajo ne varne identitete ne občutka delovnega in/ali osebnega razvoja.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo predlagamo Vladi, da se na ravni resornih ministrstev, povezanih s problematiko prekarnega dela oblikujejo delovne skupine predstavnikov države in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti na ravni trga dela ter posledično preprečevanjem vse večjo prekarizacije življenja prebivalk in prebivalcev naše države v splošnem.

Da bodo ključni organi naš predlog obravnavali, rabimo vaš glas na spletni strani predlagam.vladi.si

ODDAJ SVOJ GLAS

Naši predlogi so naslednji:

  1. Zakon o delovnih razmerjih, (ZDR, 12. člen): Vključitev zakonskih opredelitev pravnoformalnega delovnega razmerja v specifike atipičnih vrst zaposlitev v pogodbah civilnega prava z namenom preprečevanja njihovega kršenja oz. vzpodbujanja in omogočanja uveljavitve/razrasta prekarnosti.
  2. Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) in Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin): Vključitev, zapis v 2. člen ZKoIP in 7. člen ZRSin, da so sindikati tudi predstavniki samozaposlenih, tistih, ki delo opravljajo prek študentskih napotnic, po avtorskih in podjemnih pogodbah. V člen naj se vključi tudi začasno in občasno delo upokojenk, osebno dopolnilno delo ipd. Sindikati bi morali sklepati kolektivne pogodbe tudi v imenu prekarnih delavk.
  3. Zakon o stavki (ZStk): Stavka je temeljna pravica delavk. V skrajnem primeru je to način za prisilo delodajalk, da upoštevajo pravice delavk. Zakon izključuje samozaposlene, delavke prek študentskih napotnic, avtorskih pogodb, podjemnih pogodb, občasnega in začasnega dela upokojenk, osebnega dopolnilnega dela ipd. Delavkam v naštetih oblikah dela bi morala biti zagotovljena pravica do stavke. ZStk bi se moral ustrezno spremeniti v členih, kjer so omenjene samo delavke, s čimer cilja samo na redno zaposlene za (ne)določen čas.
  4. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3): Zakon o javnem naročanju je treba spremeniti tako, da bo vseboval:1-Določbo, da lahko javna naročnica odstopi od pogodbe, če se ugotovi, da so bile v katerikoli fazi projekta ugotovljene kršitve delavskih in socialnih pravic (torej tudi v primeru prikritih delovnih razmerij).2-Določbo, da bo država zavrnila sodelovanje s tistimi izvajalkami na javnih razpisih, ki ne upoštevajo priporočenih cen. Zakon bi veljal tako za javne kot zasebne posle. Prav tako bi se lahko v teku projekta prekinilo pogodbo s tistimi podjetji, ki v zasebnih ali javnih poslih ne upoštevajo priporočenih cen. Enako velja za državno financiranje podjetij.
  5. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ): Sprememba ZZVZZ. Samozaposlene bi morale biti upravičene do plačane bolniške odsotnosti že po poteku 3 ali 5 dni od nastopa bolniške. Predloga sta dva:1-Sprememba načina odmerjanja prispevkov za samozaposlene od dohodkov, nepa od dobička, kot je določeno sedaj. Določitev progresivne lestvice, ki bi vračunala tudi stroške nove pravice samozaposlenih.2-Uvede se nov način obveznega zavarovanja, ki bi ga samozaposlene plačevale same. Za tiste samozaposlene, ki z neto dohodki ne dosegajo praga revščine, bi plačevanje tega prispevka prevzela država.
  6. Predlog uvedbe minimalne urne postavke bi moral upoštevati razlike glede na specifike posameznih dejavnosti (zaposlitvenih sektorjev, gospodarskih dejavnosti). Minimalna urna postavka bi se morala določiti v taki višini, da po plačilu stroškov iz dejavnosti, socialnih prispevkov ipd. samozaposleni ostane vsaj višina minimalne, če že ne povprečne plače v državi.
  7. Cenejše za državo bi bilo, da ukine zahtevo s preverjanjem aktivnega iskanja zaposlitve v celoti. V dobri veri, zaupanju v poštenost in negoljufivost državljank, bi tako vsaki prosilki (vsaj enkratno) denarno pomoč država odobrila brez tovrstnega dokazovanja.