Izpolnil/a sem pogoje za upokojitev. Ali še lahko delam?

Seveda! In podlag za to je kar nekaj. Pomembno je poudariti, da je upokojitev prostovoljna. Če torej ne želite prenehati z delom ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev, lahko svojo službo nemoteno opravljate naprej. Ne le to, zakonodajalec pravzaprav spodbuja kasnejšo upokojitev, kar se kaže v nekaterih ugodnostih, do katerih so upravičeni tovrstni delavci.

Fotografija: “Smiling Senior Older Woman Sitting on the Sofa” by Stannah International is licensed under CC BY 2.0.

Ugodnosti, ki vam pripadejo, če po izpolnitvi pogojev za upokojitev¹ nadaljujete z delom:

(1) Izplačevanje 40% pokojnine

Ugodnost pripada delavcem, ki delo opravljajo s polnim delovnim časom (običajno to pomeni 40 ur tedensko) in s tem nadaljujejo tudi, ko so že izpolnili pogoje za starostno pokojnino. V tem primeru jim poleg plače, ki jim jo še naprej izplačuje delodajalec, mesečno pripada še 40% starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan njene uveljavitve. Po treh letih se znesek zmanjša na 20% starostne pokojnine.² Pomembno: pogoj za prejemanje je tudi, da delavec na ZPIZ vloži ustrezno zahtevo. Do izplačila bo namreč upravičen od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.³

(2) Ugodnejše vrednotenje odmernega odstotka

Zavarovanci, ki dopolnijo starost vsaj 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ter ostanejo vključeni ali pa se ponovno vključijo v obvezno zavarovanje (nadaljujejo z delom ali pa po prenehanju zopet začnejo z delom), so upravičeni do ugodnejšega izračuna pokojnine: za vsako leto, ko po izpolnitvi opisanih pogojev ostanejo v obveznem zavarovanju (torej za vsako nadaljnjo leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa), se odmerni odstotek ugodneje vrednoti: vsakih 6 mesecev pokojninske dobre brez dokupa se vrednoti v višini 1,5%. To pomeni, da se vsako leto namesto običajnih 1,36% prišteje 3%. Ta ugodnost se lahko koristi največ 3 leta, kar pomeni, da posameznik lahko na ta način pridobi 9% (namesto 4,08%).⁴

(3) Kaj pa, če si želite obseg dela postopno zmanjševati? Postopen prehod v upokojitev ima lahko veliko pozitivnih učinkov, tako da je tudi ta rešitev predvidena v zakonodaji. Poznamo jo pod imenom »delna pokojnina«.

Pogoj za pridobitev pravice do delne pokojnine je, da posameznik izpolni pogoje za pridobitev predčasne ali starostne pokojnine in ostane v obveznem zavarovanju (nadaljuje z opravljanjem dela) v obsegu, ki je manjši od polnega delovnega časa, ampak znaša vsaj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. V tem primeru se mu poleg dohodka iz dela izplačuje tudi sorazmerni del predčasne ali starostne pokojnine.

Pomembno je izpostaviti, da je možnost dela s krajšim delovnim časom v primeru delne upokojitve pravica. To pomeni, da delavec, ki je v delovnem razmerju (opravlja delo po pogodbi o zaposlitvi) in se delno upokoji, lahko od delodajalca zahteva, da začne delati s krajšim delovnim časom na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu.⁵

V primeru delne upokojitve je zavarovanec lahko upravičen do dodatne ugodnosti, in sicer izplačevanja delne pokojnine povečane za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval, če bi v zavarovanju ostal polni delovni čas. To pomeni, da se mu izplačuje sorazmerni del ugodnosti, omenjene zgoraj – izplačevanja 40% pokojnine. V tem primeru je odstotek izplačevanja odvisen od delovnega časa delavca (dlje kot delavec dela, večji odstotek se izplačuje). Do tega pa je upravičen le tisti zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in ostane obvezno vključen v zavarovanje vsaj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

Kaj pa, če se po izpolnitvi pogojev upokojite, nato pa ugotovite, da bi radi ponovno opravljali pridobitno delo?

Upokojitev ni prisilna, tako da se lahko tudi po tem, ko ste že začeli prejemati pokojnino odločite, da se boste zaposlili, pričeli opravljati dejavnost, ali pa poslovodno funkcijo v družbi, v kateri ste delničar oz. družbenik, ali pa začeli opravljati kmetijsko dejavnost. V tem primeru boste ponovno pridobili status zavarovanca, pokojnina pa bo v tem času mirovala. Razen v izjemnih primerih, naštetih zgoraj, sta namreč statusa zavarovanca in upokojenca nezdružljiva.

Delo pa lahko opravljate tudi v drugih oblikah, kot na primer:

Začasno in občasno delo: Sklene se posebna civilnopravna pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, pri čemer lahko delo na tej podlagi vsebuje nekatere elemente delovnega razmerja. Taka pogodba ni podlaga za vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako da ne vpliva na višino pokojnine, lahko pa se poveča dohodninska obveznost. Na tej podlagi je mogoče opraviti največ 60 ur dela v koledarskem mesecu, neizkoriščenih ur pa ni mogoče prenesti v naslednji mesec.

Osebno dopolnilno delo: glej pravni nasvet na to temo.

Delo v okviru drugega pravnega razmerja: delo po pogodbah civilnega prava (avtorske, podjemne pogodbe). Število ur dela ni omejeno, a prihodek vpliva na plačilo dohodnine.⁶

Projekt sofinancira Zavod RS za zaposlovanje. Stališča izvajalca ne odražajo nujno tudi stališč ZRSZ.