Pravni nasvet: osebno dopolnilno delo

 

Osebno dopolnilno delo je urejeno v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu. Pomembno je poudariti, da osebno dopolnilno delo ne predstavlja oblike zaposlitve pri delodajalcu, ampak posameznik priglašena dela opravlja sam. Namen tega instituta tako ni, da bi nadomestil opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi za delo, pri katerem so podani elementi delovnega razmerja.

Pred pričetkom opravljanja osebnega dopolnilnega dela, je treba le-to priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). To lahko stori posameznik sam, preko spletnega portala AJPES, ali pa se obrne na upravno enoto, ki priglasitev opravi zanj. Priglašeni izvajalci so na spletni strani AJPES tudi javno objavljeni.

Dodatni pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela je tudi vnaprej pridobljena vrednotnica, ki jo posameznik dobi na podlagi neposredne vložitve zahtevka preko portala e-uprava ali pa se obrne na upravno enoto, ki zahtevek vloži zanj.

Dela, ki se lahko opravljajo v obliki osebnega dopolnilnega dela, lahko razdelimo na dve skupini. Pri tem sta kriterija razdelitve vrsta dela in vprašanje, kdo nosi obveznost nakupa vrednotnice.

 

  • Pri prvi skupini je obveznost nakupa vrednotnic na naročniku storitve. Le-ta ne sme biti pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba. Naročnik mora za vsakega izvajalca kupiti le eno vrednotico v koledarskem mesecu. Kupiti mora torej toliko vrednotnic, kot ima izvajalcev, oziroma ima vsak izvajalec toliko vrednotnic, kot ima naročnikov. Pri tej skupini gre za občasna dela pomoči v gospodinjstvu ali podobna dela, ter za druga manjša dela. Podrobneje so našteta v prilogi 1 Pravilnika, pod točko A, in sicer gre za naslednja dela:

 

  • občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • občasna pomoč pri kmetijskih delih;
  • občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
  • občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
  • občasno prevajanje ali lektoriranje;
  • občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

 

 

  • Pri drugi skupini pa je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve. Le-ta kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Sem spada prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti (v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost), ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, ali nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Za to drugo skupino je značilno, da se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Posameznik lahko v skladu s prilogo 1 Pravilnika, točko B: 

 

  • izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdeluje izdelke, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravlja in prodaja;
  • nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki;
  • melje žito, žge apno ali oglje na tradicionalen način in prodaja.

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Prihodek v posameznem polletju v letu 2021 tako ne sme presegati 3.625,95 EUR. Posameznik mora o doseženem prihodku polletno poročati Finančni upravi RS (ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem osebnega dopolnilnega dela), in sicer najpozneje do desetega dne v mesecu po preteku polletnega obdobja.

 Katarina Kogej


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Barbara Murn (na levi) je vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, sicer kot članica v društvu deluje že več let ob študiju na Pravni fakulteti UL. Katarina Kogej (na desni) je članica Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, ki v društvu prav tako deluje ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.

Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.

Kako do nasveta?