Pravni nasvet: delo med dopustom

KAJ LAHKO STORIŠ, ČE DELODAJALEC ZAHTEVA, DA KORISTIŠ DOPUST HKRATI PA ZAHTEVA DA DELAŠ?

Namen letnega dopusta izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih, namenjen je počitku in rekreaciji delavca. Že ob razglasitvi epidemije je Inšpektorat za delo opozarjal, da prisilni dopust ni zakonit – dopust, ki bi ga enostransko odredil delodajalec delavcu. Vsekakor je takšno ravnanje delodajalca potrebno prijaviti. To izhaja iz prvega odstavka 163. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki jasno določa, da mora delodajalec upoštevati delavčeve družinske obveznosti, možnosti za počitek in rekreacijo, delavec pa upoštevati delovni proces.

Prav tako pa je v nasprotju s temeljnim namenom letnega dopusta, če delodajalec od delavca zahteva, da v času letnega dopusta dela (enako velja tudi za čas, ko je delavec na čakanju na domu izven zakonsko določenega mesečnega minimuma, ko delavec lahko dela). V takem primeru je smiselno, da delavec skuša pridobiti pisno navodilo (e-mail, sms) od delodajalca, kjer zahteva, da dela v času dopusta. Npr. če delodajalec kliče s tem navodilom je dobro, če delavec naknadno preko sms-a ali pa e-mail-a potrdi navodilo ali pa razčisti kakšno nejasnost. Nato pa s takim dokazom delavec delodajalca prijavi Inšpektoratu za delo. Možno je tudi začeti postopek pred sodiščem, vendar pa so sodni stroški pogosto previsoki, da bi bilo delavcu to vredno.

Polege tega pa veljajo splošna pravila o izrabi letnega dopusta. Vsak delavec, ki dela celo koledarsko leto, je upravičen do minimalno štirih tednov letnega dopusta. Dopust lahko izkoristi v več delih, en del pa mora trajati vsaj dva tedna. Dva tedna pa mora izkoristiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa se prenese v naslednje leto do 30. junija (rok se podaljša do 31. decembra v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka). Vsak delavec ima pravico, da dopust izkoristi tako, kot sam določi, o tem pa mora obvestiti delodajalca vsaj tri dni pred izrabo, poleg tega pa to ne sme resneje ogrožati delovnega procesa.

Delavec se tudi ne more odpovedati letnemu dopustu, takšna izjava je neveljavna. Prav tako se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

V zvezi z dopustom si preberite še naš pravni nasvet o izplačilu regresa!

 


 

Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?

Barbara Murn je vodja Odbora za pravne zadeve pri Gibanju, sicer kot članica v društvu deluje že dobra tri leta ob študiju na Pravni fakulteti UL.

Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).

Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih težav. Zastopanja v primeru sodnih sporov trenutno ne nudimo.

Kako do nasveta?