Fotografija: “Alaska Vacation 6/07” by mattbaron is licensed under CC BY-SA 2.0.
Regres za letni dopust je pravica zaposlenih, ki jim pripada takoj ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delavcu pripada dopust, mu pripada tudi regres. Ta je namenjen izrabi v času letnega dopusta, zato ga mora delodajalec načeloma izplačati že do prvega julija v tekočem letu. Delodajalec ima izjemoma pravico podaljšati rok do prvega novembra tekočega leta. To lahko stori le, ko sta izpolnjena dva pogoja:
- to določa kolektivna pogodba
- delodajalec je nelikviden.
V takem primeru mora imeti delavec regres 1.11. že na tekočem računu.
V kolikor delodajalec regresa do tega roka ne izplača, glejte pravni nasvet »Delodajalec mi ni izplačal regresa«.
Regres mora biti po 1. odstavku 131. člena ZDR-1 izplačan najmanj v višini minimalne plače (v letu 2022 je to 1.074,43 EUR bruto, 749,73 € EUR neto). V tožbi proti delodajalcu za plačilo regresa in na plačilni listi je regres praviloma izražen v neto znesku minimalne plače (to je 749, 73 EUR), ker iz regresa delodajalcu ni potrebno plačati prispevkov v socialna zavarovanja ter davkov (izjema: regres presega 100% povprečne mesečne plače zaposlenega).
Višina regresa je v kolektivni pogodbi običajno urejena ugodneje (saj ureja izplačilo višjega regresa od zakonskega minimuma).
Regres je sorazmeren pravici do letnega dopusta. To pomeni, da delavec s pogodbo o krajšem delovnem času prejme tudi regres sorazmeren delovnemu času. Izjema so tisti delavci, ki delajo po krajšem delovnem času na podlagi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali starševskega dopusta.
Prav tako pa ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta (in tako tudi regresa) tudi delavec, ki ne dela polno koledarsko leto (ima pogodbo za določen čas ali pa pogodbo za nedoločen čas, ki je bila sklenjena/prekinjena sredi leta). Za vsak mesec zaposlitve tako dobi 1/12 letnega dopusta (in tudi regresa).
To pomeni, da lahko delodajalec v primeru, da je delavcu izplačan regres 1. julija, nato pa kasneje (v istem koledarskem letu) dobi odpoved ali sam odpove pogodbo o zaposlitvi, od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa. Delodajalec se lahko odloči tudi, da vračila ne bo zahteval.
Delavci, ki so zaradi bolniške ali starševskega dopusta odsotni od dela, imajo pravico do izplačila regresa, saj je pogoj za izplačilo regresa veljavno sklenjeno delovno razmerje.
Svetovanje se izvaja kot del projekta Sedanjost in prihodnost dela, ki ga financira Program Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
