Epidemija koronavirusa je povezala prekarne delavce v Sloveniji

Izjava ob prazniku dela

 

Samostojni podjetniki, študentski delavci, honorarci in vsi ostali prekarni delavci so obstajali že dolgo časa pred epidemijo novega koronavirusa. Na problematiko prekarnega dela na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo opozarjamo že skoraj 10 let. Čeprav je v tem času prišlo do nekaterih korakov v pravo smer, vendar nobena vlada, ne glede na politične barve, ni zares naslovila te problematike. Ko zboli prekarec, praviloma nima urejene plačane bolniške. Čeprav vplačuje prispevke v zdravstveno blagajno, mora delati bolan ali pa tvegati izpad prihodkov in propad. Praviloma prekarni delavec ne pozna minimalne plače, varovalk pred odpuščanjem, odpravnine, odpovednih rokov, plačane malice ali prevoza. V primerjavi z redno zaposlenimi delavci je torej prekarni delavec v izredno slabšem položaju, njegovo delo v vsakdan prinaša negotovost in stres, kar močno vpliva na njegovo psihofizično zdravje. Ker so se prekarne oblike dela že močno razširile, so se elementi prekarnosti začeli zažirati tudi v pogodbe za nedoločen čas, ki postajajo vse bolj negotove.

 

Epidemija novega koronavirusa je pokazala, da prekarni delavci stalno hodijo po robu preživetja. Tudi tisti, ki so mogoče pred izbruhom bolezni zaslužili dovolj za dostojno življenje, so praktično čez noč ostali brez prihodkov. Precej bolj številna pa je bila skupina tistih samozaposlenih, študentskih delavcev, honorarcev in ostalih prekarcev, ki so že pred epidemijo komaj shajali, trenutna situacija pa jih je spravila v položaj, ko več niso vedeli, kako bodo zase in za svoje družine kupili hrano in ostale življenjske potrebščine. Po naših izračunih povprečni samozaposleni v eni uri zasluži približno polovico tistega, kar zasluži povprečni redno zaposleni delavec, čeprav je njihov delovnik precej daljši, prav tako morajo delati čez vikende in praznike, da lahko preživijo. Tako da nas žal ne more presenečati dejstvo, da približno četrtina samozaposlenih živi pod pragom tveganja revščine, kar je precej več kot pri redno zaposlenih.

 

Kljub vsem težavam, ki jih je epidemija novega koronavirusa povzročila, pa se je pokazala pomembna pozitivna plat – močno je povezala prekarne delavce, morda celo prvič v zgodovini Slovenije. Praktično čez noč so se prekarni delavci na socialnih omrežjih povezali v skupine, ki so štele po 10 in več tisoč članov. Jasno in glasno smo skupaj zahtevali, da jim država ponudi pomoč – vlada je morala pod našimi pritiski popustiti in zagotoviti večini prekarnih delavcev, da lahko preživijo to težko obdobje. Solidarnost med prekarci, ki so med seboj delili informacije, skupaj pisali in pošiljali pisma državi, lahko štejemo za pomemben mejnik in pomembno politično izkušnjo. Prekarni delavci se sedaj zavedajo svoje politične moči, da zahtevajo svoje delavske pravice. Pot bo še dolga, a na Gibanju jim bomo, tako kot doslej, na tej poti stali ob strani.

 

V Ljubljani, 1. maja 2020.

Borut Brezar in ekipa Gibanja za
dostojno delo in socialno družbo