Pogovarjali smo se o prikritih delovnih razmerjih

V ponedeljek, 9. aprila 2018, smo organizirali pogovorni večer v lokalu Pritličje na temo prekariata z naslovom Izvrševanje zakonodaje na področju prikritih delovnih razmerij. Kaj je prikrito delovno razmerje, si lahko preberete tudi na našem blogu. Pogovor je povezovala Sara Kosirnik.

Od leve proti desni: Suzana Mašat, Sara Bagari in Sara Kosirnik.

Sara Bagari (vodja Odbora za trg dela na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo) je povedala, da so elementi delovnega razmerja postavljeni preozko. Slovenska zakonodaja namreč prikrito delovno razmerje priznava samo v primeru, ko so izpolnjeni prav vsi elementi delovnega razmerja. To se je v praksi izkazalo za preveč rigidno. V primeru delavcev in delavk v trafikah so lahko trafikanti in trafikantke zaradi objektivnih razlogov (12 in več urni delovnik, bolezen, dopust, ipd.) občasno najemali študente – zaradi tega pa je tudi padel element osebnega opravljanja dela, s tem pa tudi prikrito delovno razmerje.

Suzana Mašat (inšpektorica za delo) je svetovala delavcem v prikritih delovnih razmerjih, da vodijo lastne evidence opravljanja delovnih ur po posameznih dnevih. Delodajalci velikokrat namreč nezakonito vodijo dvojne evidence – prirejene za primere inšpekcijskega nadzora, resnične pa za svojo interno uporabo. Če delavci vodijo lastne evidence, jih lahko ob inšpekcijsem nadzoru ali pa ob prijavi na inšpektorat priložijo kot dokaz. Svojega delodajalca lahko prijavijo osebno na območnih enotah inšpektorata, po telefonu ali po pošti. Prednostno obravnavajo tiste primere, ko delodajalci ne izplačujejo plač.

 

Video posnetek celotnega pogovora si lahko ogledate na spodaj.