Tematiko ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pa ne določa omejitve glede števila pogodb za določen čas, določa pa časovno omejitev takšnih pogodb, ki so sklenjene za isto delo. In sicer ZDR-1 v 55. členu določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, kjer zakon to izrecno dopušča.

2-letna omejitev se nanaša na isto delo – kot isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas – in ne na delavca! Po prejšnji ureditvi se je časovna omejitev namreč nanašala na isto delo za istega delavca, kar je v praksi pomenilo, da je delodajalec po poteku 2 let lahko zgolj »zamenjal« delavca.

V 2-letno časovno obdobje pa se vštevajo vse pogodbe za določen čas (in isto delo!), ki so bile sklenjene z največ trimesečno prekinitvijo.

V kolikor delodajalec krši navedeno oz. če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delavec lahko v tem primeru kadarkoli zahteva, da mu delodajalec predloži v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pravni nasvet vsak mesec pripravi Pravni odbor Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.