Odprto pismo koalicijskim partnerjem
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo nas veseli, da ste med temeljna izhodišča koalicijske pogodbe pod četrto točko uvrstili tudi odprti dialog s civilno družbo (Koalicijska pogodba, str. 5). Takšno usmeritev pozdravljamo, saj je močna civilna družba znak aktivnih državljanov in državljank, državno sodelovanje s civilno družbo pa pomeni, da demokracija deluje tudi po volitvah.
Opozorili bi vas radi na protislovje v koalicijski pogodbi, ki se tiče davčne obremenitve dela z urejanjem prekernih zaposlitev in trga dela na sploh. Zapisali ste, da si boste prizadevali za vzpostavitev (še bolj) prožnega trga dela s hkratno socialno varnostjo in predvidljivostjo s sistemom “varne prožnosti” (Koalicijska pogodba, str. 43). Še več, trg dela ste uvrstili pod “temeljno politiko za človeka” (Koalicijska pogodba, str. 6). Vendar se lahko vprašamo, za katerega človeka se novi trg dela ustvarja. Se ustvarja za 114.784 brezposelnih, ki imajo na voljo le 1089 prostih delovnih mest? Se ustvarja za vedno večje število prosilcev na humanitarnih društvih in ustanovah? Se ustvarja za delavce, ki se prebijajo iz meseca v mesec? Tako fleksibilnost kot varna prožnost (angl. flexicurity) sta izraza, ki ju v priporočilih Sloveniji rada uporablja tudi Evropska komisija in sta hkrati tudi dvoumna pojma, ki se ju največkrat zavajajoče razlaga v nasprotju s koristjo delavca. Menimo, da razloge za izstopanje iz delovnih razmerij že sedaj v zadostni meri ureja Zakon o delovnih razmerjih. “Prožnost” bi morala veljati predvsem za delavce, ki si jo sami želijo in si jo lahko privoščijo, na primer zaradi primerjalne prednosti v ponudbi njihovih storitev ali pri ustvarjanju dobička, ne sme pa se v prekernost siliti tistih, ki bodo s tem potisnjeni v še večjo revščino. Večanje števila prekernih oblik zaposlitev lahko vodi v izključevanje delavcev in v segmentacijo na trgu dela, socialna funkcija dela pa je ob tem popolnoma zanemarjena. Ocenjujemo, da prekerne oblike dela ne pripomorejo bistveno k zmanjševanju brezposelnosti in dolgoročno ne pripomorejo k produktivnosti in s tem konkurenčnosti gospodarstva. Namesto tega večajo število prekernih delavcev z negotovim položajem in brez ustreznih delovno-pravnih in socialnih jamstev.
V koalicijski pogodbi je pod javnimi financami zapisano, da bodo socialni transferji, razen minimalne plače, ki se bo prilagajala inflaciji, ostali enaki, dokler ne bo dosežena 2,5 % gospodarska rast. Država bo torej morala za socialne transferje pobrati približno enako vsoto davkov kot doslej. Hkrati pa se zavzemate za enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev in odpravo razlik v višini obdavčitve. To se bo doseglo z razbremenitvijo plač “visoko kvalificirane delovne sile” (Koalicijska pogodba, str. 21). Navedeni ukrepi dajejo misliti, da se bo morala dvigniti davčna obremenitev za “nizko kvalificirano delovno silo”, saj bo višina socialnih transferjev ostala enaka, razbremenilo pa se bo “visoko kvalificirane delavce”. Delavci z nizkimi plačami bodo torej plačevali višje prispevke zato, da se jim bodo lahko ti vračali v obliki socialne pomoči. Pod vprašaj je postavljena namera po vpeljavi varne prožnosti, saj je progresivna obdavčitev ena izmed njenih temeljnih značilnosti, prav tako pa se s tako ureditvijo podira družbena solidarnost. Še bolj zbuja skrb trditev, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva dvigovala s postopnim nižanjem prispevkov pri davčni obremenitvi dela (Koalicijska pogodba, str. 22). Kako se bo s tem ohranjal minimalni socialni standard, ni povsem jasno.
Na eni strani se torej zavzemate za ukinitev progresivnega plačevanja davkov in nižanje obremenitev dela, po drugi strani pa se zavzemate za enako višino socialnih transferjev, za varno prožnost na trgu dela z vpeljavo odpravninskega sklada (Koalicijska pogodba, str. 43) in za nižanje števila ljudi pod pragom revščine (Koalicijska pogodba, str. 39). Namera po bolj učinkovitem sistemu pobiranja davkov, ki jih bodo po novem bolj plačevali “nizko kvalificirani”, in pa uvedba “zelenih davkov” v (stagnirajočem) gospodarstvu se nam ne zdita zadostni rešitvi za katastrofalno situacijo na trgu dela. Ocenjujemo, da bodo navedeni ukrepi še poslabšali vsakdanjo situacijo ljudi, zato pozivamo novo koalicijo k bolj socialni usmeritvi.
Gibanje za dostojno delo in socialno družbi pozdravlja zapis v koalicijski pogodbi, da neplačane prakse in pripravništva na področjih, kjer zakonodaja predvideva obvezno pripravništvo in prakse, niso dopustni način in da naj država, v kolikor zahteva delovne izkušnje in opravljanje dela s strani mladega človeka, pripravništvo tudi ustrezno plača.
Zdravniki pripravniki sicer ne glede na povprečno oceno hitro dobijo plačano pripravništvo do strokovnega izpita, problem brezposelnosti in volonterskega opravljanja dela pa se pojavijo pri specializaciji, saj je razpisanih manj mest, kot je diplomantov s strokovnim izpitom. Nevzdržna je tudi situacija na področju šolstva in prava. Javni razpis za skoraj 250 neplačanih pripravništev na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ponazarja siljenje mladih v neodplačno delo po zaključku študija, da si lahko pridobijo kvalifikacije za samostojno delo. Še slabša situacija je na področju prava, kjer je sodišče najprej za več kot 1 leto zamrznilo plačana pripravništva, trenutno pa so že 1 leto zamrznjena volonterska pripravništva. Seznam pripravnikov, ki čakajo na pripravništvo, ki vodi do pravosodnega izpita, je vse daljši. Težave so se le še poglobile, ko ministrstvo ob sprejetju ZUJF-a, ki je predvidel plačano malico in prevoz za volonterske pripravnike, ni zagotovilo denarja in se ni niti odzivalo na pozive sodišča za dodelitev sredstev za ponovno sprostitev volonterskega pripravništva. Odprava državnega pravniškega izpita je pomembna, ker se mnogo študentov za študij prava odloči ravno zato, da bo opravljalo delo pravnika v pravosodju, za katerega pa je potreben državni pravniški izpit. Ta tudi sicer vodi do večje možnosti zaposlitve pravnikov v gospodarstvu, bančništvu … Zamrznjena pripravništva tako nesorazmerno posegajo v ustavno zagotovljeno pravico do svobodne izbire poklica. Na bodočega predsednika vlade in bodoče pristojne ministre tako apeliramo, da razmislijo o stanju na področju reguliranih poklicev in sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pripravniških mest za pridobitev zahtevanih kvalifikacij. Ob branju besedila koalicijske pogodbe tako obstaja bojazen, da bo vlada sicer omogočila plačana pripravništva, a za bistveno premalo pripravnikov, ostali pa bodo ostali brez potrebnih kvalifikacij za opravljanje izbranega poklica. Če vlada ne more zagotoviti zadostnega števila pripravništev, naj razmisli o večanju števila delovnih mest in tako pri temelju reši težave, ne pa da mlade diplomante spravlja v nemogoč položaj.
Opozoriti pa je potrebno tudi na to, da je opravljanje volonterskega pripravništva na področjih, kjer pripravništvo ne predvideva posebnega strokovnega izpita, popolnoma nedopustno in bi se moralo ustrezno sankcionirati.
Koalicijska pogodba spodbuja tudi prostovoljstvo. Prostovoljno delo sicer krepi družbeno zavedni odnos in družbene vezi in predstavlja možnost, da mladi pridobijo izkušnje v svojem poklicu, a hkrati lahko poraja miselnost, ki sili mlade ljudi, da delajo neodplačno in povečuje prekerizacijo tedaj, ko se prostovoljstvo zamenjuje z volonterskim pripravništvom. Prostovoljsko delo po zakonu o prostovoljstvu ne sme biti delo, za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi in ne delo, opravljano z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali drugim zakonom.
Od nove vlade, skupaj z državljani Republike Slovenije, pričakujemo več od do sedaj videnih vzorcev v politiki, ko so bile obljube velikokrat le pesek v oči in sredstvo za nabiranje glasov na volitvah. Pričakujemo več socialne politike, ki bo zaščitila najrevnejše. Koalicijo pozivamo, da se drži svojih zavez in tudi v praksi dokaže, da obljube po novi, etični politiki niso bile le prazne obljube, ampak trdna zaveza.
Ljubljana, 25. september 2014
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
