Delo na črno

Sara Bagari

Delo na črno je ena izmed najbolj pogostih oblik sive ekonomije. Na podlagi raziskave Eurofounda[1] je delež sive ekonomije v državah EU precej različen. Giblje se med 9,5 % BDP v Avstriji in 32,7 % v Bolgariji. Povprečje EU-27 v letu 2013 je bilo 18,4 %, Slovenija je bila na 17. mestu s 24,7 odstotnim deležem sive ekonomije v BDP. Kolikšen je pri tem delež dela na črno je težko opredeliti, saj je delež ugotovljenega dela na črno povezan s številom opravljenih inšpekcijskih pregledov.

Na področju boja proti sivi ekonomiji je zaznati dva širša pristopa:

     odvračalni pristop, katerega namen je doseči spoštovanje pravil z odkrivanjem in kaznovanjem kršitev in

    spodbujevalni pristop, katerega namen je doseči spoštovanje pravil s tem, da se podjetjem in osebam vnaprej preprečuje vključevanje v delo na črno, s prehajanjem neprijavljenega dela v prijavljeno ter ozaveščanjem glede davčne morale.

Po letu 2000 so se pristopi držav članic spreminjali, vendar so še vedno prevladovali odvračalni ukrepi. Od začetka krize (od leta 2008), je bil v večini držav sprejet širši nabor ukrepov. Iz podatkov za leto 20010 izhaja, da so vse države EU nadaljevale uporabo odvračalnih ukrepov, izboljševanje nadzora in uporabo kazni, vedno večji pa je poudarek tudi na spodbujevalnih ukrepih.

Delo na črno v Sloveniji ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1; Uradni list RS, št. 32/14). Vlada RS pa je 4. decembra 2014 sprejela dokument ‘Obvladovanje sive ekonomije v RS[2], ki dopolnjuje do sedaj sprejete ukrepe na področju boja proti sivi ekonomiji. Prav tako je bila za določanje, usklajevanje in spremljanje področja preprečevanja dela in zaposlovanja na črno s strani Vlade RS imenovana Komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno[3].

ZPDZC-1 ločuje tri pravne termine:

  1. a)delo na črno (3. člen)[4],
  2. b)omogočanje dela na črno (4. člen)[5] in
  3. c)zaposlovanje na črno (5. člen)[6].

 

Kaj ne spada med delo na črno?

Zakon opredeljuje katere dejavnosti se (zaradi posebnih okoliščin) ne štejejo za delo na črno in so torej dovoljena. Tako je dovoljena sosedska pomoč(kadar med osebami obstaja določena bližina v smislu

prebivanja), sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.

Sosed lahko sosedu pomaga pri vseh opravilih, razen če ima eden od njiju registrirano pridobitno dejavnost.  V kolikor ima eden izmed njiju registrirano pridobitno dejavnost lahko še vedno pomaga sosedu, vendar zgolj brez plačila in če delo ni vezano na registrirano dejavnost, ter se delo ne opravlja na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. 

Delo v lastni režiji je dovoljeno, če gre za opravljanje del in storitev na nepremičninah in premičninah, vendar je potrebno ob tem biti pozoren tudi na druge predpise, ki lahko takšno delo prepovedujejo (npr. z Zakonom o graditvi objektov). Novi zakon (ZPDZC-1) širi krog oseb, ki lahko pomagajo pri delu v lastni režiji, tako da lahko pomagajo stari starši, starši, otroci, vnuki oz. vnukinje, pravnuki, bratje, sestre, nečaki, strici, tete, tasti, tašče, zeti, snahe, očimi, mačehe, pastorki, pastorke.

 

Kakšne so sankcije?

V primeru ugotovljenih kršitev lahko nadzorni organ izreče globo (npr. posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa zakon, se kaznuje z globo od 1.000 do 7.000 eurov) in z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ali dela na črno. Premoženjska korist, pridobljena z delom na črno, pa se odvzame.

Zakon zagotavlja večjo varnost in zaščito delavcem, ki so iz različnih razlogov prisiljeni ali zavedeni v zaposlitev na črno, saj bo po novem sankcij po tem zakonu oproščen vsak posameznik, ki v času zaposlitve na črno prijavi delodajalca, ki ga je zaposlil na črno.

Velja izpostaviti sankcijo delodajalcu iz petega odstavka 5. člena ZPDZC-1, ki pravi, da bo moral delodajalec, ki na črno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo – taki osebi izročiti pogodbo za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko je kršitev ugotovljena, hkrati pa tudi poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje treh mesecev pred ugotovitvijo dela na črno (če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev).

Prav tako opozarjamo na 8. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUTD: »če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno je to razlog, da se ga preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.«

V letu 2013 je bilo na podlagi določb ZPDZC opravljenih 7.229 inšpekcijskih pregledov (v letu 2012 skupaj 6.058). Inšpektorji so zavezancem izdali 541 upravnih odločb, s katerimi so delo na črno prepovedali, 78 opozoril ZIN, izrekli pa so tudi 215 opominov in izdali 629 glob (449 plačilnih nalogov in 180 prekrškovnih odločb) ter vložili 19 obdolžilnih predlogov.

Ob tem vsi inšpekcijski organi (Tržni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Davčna uprava RS, Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za delo, Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Carinska uprava RS) navajajo kadrovsko pomanjkanje.

 

Stališče Gibanja

Inšpektorji za delo so v letu 2013 ugotovili skupno 780 kršitev ZPDZC, s čimer se je število ugotovljenih kršitev tega predpisa v primerjavi z letom 2012 povečalo za približno 17 %, kar je sicer deloma posledica tega, da je bilo opravljenih več inšpekcijskih pregledov.

Z inšpektorata za delo opozarjajo, da skušajo delodajalci s sklepanjem pogodb civilnega prava prikriti zaposlovanje na črno, nekateri pa delavca sicer zaposlijo, tj. sklenejo z njim pogodbo o zaposlitvi, a le za krajši delovnih čas od polnega, pri čemer delavec delo opravlja v znatno večjem obsegu, za kar dobi plačilo »na roko.«

Glede na zadnje dostopno poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno (za leto 2013), se izrekajo zgolj sankcije z odvračilnim namenom (globa, opozorilo, namen, odločbe) kar pa po našem mnenju problema ne bo odpravilo celovito, prav tako pa delavcu ne nudi potrebne zaščite.

Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti spodbujevalnemu ukrepu, ki ga ZPDZC-1 predvideva v petem odstavku 5. člena, ki delodajalcu posredno nalaga obveznost sklenitve pogodbe za nedoločen čas ob izpolnjevanju določenih dodatnih pogojev – če ima delavec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ali če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, za razliko do polnega

delovnega časa, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, v skladu z ZDR-1. Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

Prav tako bi bilo smiselno vpeljati še kakšne druge ukrepe, ki povečujejo pristojnost inšpektorjev in omogočajo lažje opravljanje pregledov. Npr. učinkovit se nam zdi ukrep, ki so ga za namene preprečevanja dela na črno oz. lažje ugotavljanje le tega, sprejeli v Belgiji. Tam je bil uveden sistem elektronske prijave delavcev – tako delodajalci elektronsko obveščajo institucije o delavcih, ki delajo ali ne delajo več pri njih, kar pa zelo poenostavi in s tem poveča učinkovitost inšpekcijskih pregledov.

Navsezadnje predstavlja delo na črno kompleksen pojav, za katerega obstaja oz. bi moral obstajati interes države, da se ga odpravi v čim večji meri. Zadnje spremembe ZPDZC-1 so šle v pravo smer z razširitvijo pristojnih organov, z večjimi globami, z novo ureditvijo osebnega dopolnilnega vloga (ki sicer ni brez napak) vendar se so se nekje ob strani pozabili spodbujevalni ukrepi, ki jih vidimo kot pozitivne predvsem zato, ker predvidevajo obstoj delovnega razmerja delavcem, ki so večkrat zaradi stanja na trgu dela prisiljeni v delo na črno.



[4] Za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

         podjetje ali podjetnik opravlja dejavnost ali delo, ki ni določeno v temeljnem aktu, ni vpisano v ustrezni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registriranih dejavnosti;

         samozaposlena oseba ni vpisana ali priglašena, kot to določa zakon;

         opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti; oziroma

        če tuje podjetje (razen podjetja s sedežem v državni članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu), ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji v podružnicah ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja; oziroma

        če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon.

[5]Za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno in če če delodajalec ali posameznik sklene pogodbo o opravljanju dela z drugo pravno osebo, tujim pravnim subjektom, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

[6] Za kar se šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj, omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov, zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, ali nezakonito zaposli državljana tretje države.