Strukturna brezposelnost mladih

Strukturna brezposelnost mladih1

Borut Brezar

Prispevek je namenjen preprostemu prikazu strukturne brezposelnosti mladih v najosnovnejših orisih, nikakor pa ne ponuja celovite zgodovinske analize stanja, s katerim so se prisiljeni soočati mladi na trgu dela. Statistika, ki bo v prispevku glavna pomoč za razumevanje stanja, ne more nadomestiti osebnih zgodb ljudi, ki se skrivajo za danimi številkami. Brezposelni mladi na trgu dela služijo kot rezervna armada delovne sile, ki pritiska na zaposlene z rednimi delovnimi mesti, jim zbija ceno ter jih neprestano opominja, da so zamenljivi. Hkrati pa mladi, ki zaposlitev dobijo, navadno nosijo breme fleksibilnih delovnih mest, ki v praksi pomenijo manj pravic in s tem nižjo ceno za delodajalce. V prispevku bom skušal pokazati, da število fleksibilnih delovnih mest od osamosvojitve Slovenije stalno narašča in zgodbo mladih, ki so vpeti v to dogajanje.

Teza številka 1: Število iskalcev prve zaposlitve presega ponudbo delovnih mest

Čeprav je zgornja teza med mladimi splošno sprejeta, jo bomo vseeno skušali dokazati preko uradnih statistik, da se izognemo vsakemu dvomu. Glede na podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje2 za obdobje 2005─2012 je bilo v povprečnem letu tega obdobja prijavljenih 17,722 iskalcev prve zaposlitve. Govorimo o mladih, ki so se prvič prijavili na Zavod, saj so opustili ali zaključili primarno, sekundarno ali terciarno izobraževanje in se skušali vključiti na trg dela. Prehod iz izobraževanja v zaposlitve je za številne mlade izjemno stresen in težaven, saj se soočajo z velikim pomanjkanjem delovnih mest, ki so na voljo na trgu dela. Če je v povprečnem letu obdobja 2005─2012 na trg dela vstopilo 17,722 iskalcev prve zaposlitve, se je letno z Zavoda povprečno odjavilo le 9,096 mladih, ki so dobili svojo prvo zaposlitev. To pomeni, da je samo v enem povprečnem letu tega obdobja kar 8,626 mladih ostalo brez prve zaposlitve.

graf1

Vir: ZRSZ

Spontani ideološki odgovor na pomanjkanje služb je navadno ta, da se mladi sami odločajo za neuporabne študije, ali pa da so preleni, da bi se lotili dela s krampom in lopato, torej so si za svojo brezposelnost krivi sami. To prenašanje odgovornosti na mlade nastopa v funkciji ohranjanja obstoječega stanja. V resnici moramo na problem gledati strukturno, saj je število ponujenih prostih delovnih mest iz leta v leto preprosto premajhno, da bi pokrilo vse iskalce prve zaposlitve. Da bo problematika bolj jasna, si oglejmo spodnjo tabelo. Mladi lahko pri svoji poklicni usmeritvi še tako upoštevajo t. i. zahteve trga dela, vendar bodo v končni fazi soočeni z gromozanskim razmakom med njihovim številom in številom prostih delovnih mest3, ki jih ponuja trg. Čeprav bi se t. i. potrebe trga dela popolnoma ujemale z izobrazbeno strukturo mladih, bi kljub temu vsako leto več tisoč mladih »izviselo« in ne bi dobili svoje prve zaposlitve.4 Slovensko gospodarstvo in trg dela preprosto nista sposobna proizvesti dovolj delovnih mest, da bi se mladi po zaključenem izobraževanju lahko kolikor toliko nemoteno vključili v sfero dela. Izobrazbeni potencial mladih se tako ne izkorišča, mladi sami pa so zaradi svoje zamenljivosti pripravljeni sprejeti še tako »podplačano« in izkoriščevalsko delo.

Leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Iskalci prve zaposlitve

21661

18597

14744

12517

16994

16787

24211

16272

V prvi zaposlitvi

11954

11203

9598

7462

6016

7521

11699

7312

Število prostih delovnih mest

7227

7985

8877

7826

4980

4927

6075

5340

Vir: SURS, ZRSZ

Vsaj deloma se da v okvir strukturne brezposelnosti mladih postaviti slovensko visoko šolstvo. Mladi se seveda raje kot na seznamu brezposelnih znajdejo na seznamu vpisanih v prve letnike fakultet. Financiranje fakultet po glavi študenta je v 90. letih spodbujalo naraščajoče vpisovanje na univerzitetne programe. Mogoče imamo v Sloveniji ravno zaradi tega katastrofalno razmerje študent-profesor v terciarnem izobraževanju, saj vedno večjemu številu študentov ni sledilo tudi ustrezno povečevanje pedagoškega kadra. Povprečje med državami EU-21 za leto 2009  je 15,5 študentov na enega profesorja, Slovenija pa ima v tem letu povprečje 20,0 študentov na enega profesorja.5 Strukturna brezposelnost mladih ne ogroža torej le dostojnega življenja mladih, temveč spodkopava tudi temelje kvalitete visokega šolstva.

Teza številka 2: Mladi so vedno bolj izpostavljeni tveganim zaposlitvam6

Dr. Anton Kramberger razdeli trg dela v Sloveniji v grobem na dva segmenta: na centralni in periferni segment trga dela. V centralni segment trga dela šteje zaposlene za nedoločen čas v organizacijah. V periferni segment trga dela šteje: zaposlene za določen čas v organizacijah, samozaposlene, zaposlene pri samozaposlenih za nedoločen čas, zaposlene pri samozaposlenih za določen čas, druge oblike dela, pomagajoče družinske člane in brezposelne.7 Glavni način delitve, ki ga postavi Kramberger, je torej tip delovne pogodbe glede na trajanje zaposlitve in pa velikost organizacije, kjer je delavec zaposlen. Za tak način delitve je zaposlitev za nedoločen čas v večji organizaciji drugačna od zaposlitve za nedoločen čas v povprečnem SP-ju, saj je zaposlitev v SP-ju za delavca veliko bolj tvegana. Centralni segment trga dela je za delavca najbolj varen, saj delodajalci delavca težje odpustijo, pravno gledano pa delavcu pripadajo tudi vse pravice iz delovne zakonodaje.

Kramberger opaža, da se za delavca tvegani periferni segment trga dela skozi desetletja stalno povečuje: “Najbolj preprosto si je hitro rahljanje nekdanjega togega slovenskega trga dela predstavljati takole: okoli leta 1984 je bilo v Sloveniji (formalno) delovno aktivnih približno milijon ljudi, zasedali pa so približno milijon, tedaj še relativno varnih, sistematiziranih delovnih mest. Brezposelnih je bilo zelo malo, čeprav je grožnja, da je polna zaposlenost ogrožena, že vidno visela v zraku. Čez dobrih deset let, okoli 1994, je bilo v Sloveniji, tedaj že samostojni državi, še vedno delovno aktivnih približno milijon ljudi. Toda med temi je bilo okoli 140.000 brezposelnih, ker niso mogli dobiti (nove) službe, še približno 750.000 jih je zasedalo že nekaj manj varna, a vseeno še sistematizirana delovna mesta. Čez deset let je situacija še težja. Še vedno je delovno aktivnih okrog milijon ljudi, formalno brezposelnih pol manj, približno 70.000, za silo varnih delovnih mest pa je le še okrog 600.000, prej manj kot več, ki jih zasedajo osebe za nedoločen čas. Manjkajoča delovna mesta (pribl. 400.000), ki so bila v slovenski družbi na voljo še dve desetletji prej, so spotoma izpuhtela, kar je pripomoglo k temu, da je lahko splošna produktivnost dela v državi narasla in je ta postala mednarodno in makroekonomsko tekmovalna.”.8

Mladi iskalci prve zaposlitve seveda od opisanega dogajanja niso izolirani. Tudi oni so na trgu dela soočeni z naraščanjem števila tveganih zaposlitev, kar predstavlja posameznikom, ki si šele začenjajo graditi samostojno življenje, veliko oviro. Kljub pozitivnim kazalcem ekonomije v začetku tisočletja se nova, trajnejša delovna mesta niso odpirala9, zato se je moral (in se še vedno mora) trg dela obnavljati preko drugačnih poti. Upokojevanje je eden izmed glavnih načinov, kako mladi pridejo do zaposlitve, saj delovno mesto navadno potrebuje novega delavca. Število upokojitev leta 2005 se ocenjuje na 11,921 oseb. Od tega je bilo kar 4,085 oseb zaposlenih na perifernem segmentu trga dela.10 Če predpostavimo, da se delovno mesto po upokojitvi delavca ni zaprlo, da se ni spremenilo v tvegano zaposlitev, ali da se ni zapolnilo s starejšim (brezposelnim) delavcem, potem vemo, da je bilo kar 4,085 mladih iskalcev prve zaposlitve izpostavljenih tveganim oblikam dela. Če te predpostavke niso bile izpolnjene, potem je za mlade iskalce prve zaposlitve situacija kvečjemu še težja.

Če povzamemo, so mladi na trgu dela izpostavljeni izrazitemu pomanjkanju delovnih mest. Poleg tega so zaposlitve, ki so na voljo, v veliki meri tvegane in »podplačane«. Večanje perifernega segmenta trga dela, ki pravzaprav ni več periferen, v zadnjih desetletjih nakazuje na temeljno usmeritev slovenskega gospodarstva – drsenje na evropsko obrobje. Očitno je, da trenutni gospodarski model ni več zmožen zagnati kapitalističnega stroja in zato vedno večjemu delu delavcev odvzema pravice, da bi bil konkurenčen na svetovnem trgu. To razvijanje v nerazvitost proizvaja vedno večje število novodobnih sužnjev. Številke, ki smo jih podali v prispevku, ne smejo ostati zgolj prazno zavedanje stanja. Naša odgovornost je, da zahteve po dostojnem delu in socialni družbi prenesemo v prakso.

1) Prispevek se glede danih tez v največji meri naslanja na knjigo Zaposljivost v Sloveniji, in sicer na poglavje Strukturni razlogi težje zaposljivosti mladih v Sloveniji. Poglavje je napisal dr. Anton Kramberger. Za razmislek o tej temi, predvsem pa o njenem vplivu na visoko šolstvo, se zahvaljujem Skupini Stvarnost.
2) Datoteka je dosegljiva na spletni strani ZRSZ: http://www.ess.gov.si/_files/4495/Priliv_odliv_2005_2013.xls (zadnji dostop 17. 11. 2013).
3) Prosto delovno mesto je definirano kot delovno mesto (na novo ustvarjeno, nezasedeno ali takšno,  ki bo kmalu postalo prosto), za katero delodajalec aktivno išče primernega kandidata zunaj podjetja in ki bo zasedeno takoj ali v bližnji prihodnosti. Med prosta delovna mesta ne spadajo tista, ki jih bodo zasedli neplačani vajenci, pogodbeniki (ki niso na plačilnem seznamu), osebe, ki se vrnejo s plačanega ali neplačanega dopusta, ali osebe, ki so že zaposlene v podjetju in bodo zasedle delovno mesto zaradi reorganizacije podjetja.
4) Podatki o prostih delovnih mestih so dostopni na spletni strani SURS-a: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0714603S&;ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/30_07146_prosta_mesta/&lang=2 (zadnji dostop 17. 11. 2013).

5) Za več glej: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2012/A_POR/02/03_ststudentovpedagoskegaosIND.pdf (zadnji dostop 17. 11. 2013).
6) Ta del prispevka je v glavnem povzetek nekaterih poant dr. Antona Krambergerja (glej opombo 1).
7)
Kramberger: Zaposljivost v Sloveniji (2007), str. 81.
8) Kramberger: Zaposljivost v Sloveniji (2007), str. 76.
9) Kramberger: Zaposljivost v Sloveniji (2007), str. 79.
10) Kramberger: Zaposljivost v Sloveniji (2007), str. 97, 98.