Ranljive skupine oseb na trgu dela

Po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) so ranljive skupine oseb na trgu dela, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008, tiste skupine oseb, ki se uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide. Na podlagi omenjene uredbe med prikrajšane delavce spada tista oseba, ki v preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve in je prijavljena v vsaj eni evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) ali nima dokončanega srednjega poklicnega oz. tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja. Oseba, ki je starejša od 50 let ali živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov. Med resno prikrajšane delavce prišteva tiste osebe, ki so bile zadnjih 24. mesecev ali več nezaposlene. Med invalide pa prišteva tiste osebe, ki imajo na podlagi državne zakonodaje priznano invalidnost ali pa priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar.

Po zgoraj zapisani definiciji med ranljive skupine gotovo spadajo mladi diplomanti, ki po končanem študiju ne morejo pridobiti delovnega mesta skladnega z njihovo izobrazbo. Diploma ne prinese več zaposlitvene varnosti, kot jo je včasih. Veliko mladih med 25. in 29. letom starosti po podatkih ZRSZ za mesec september 2013, to je 16.948 (podatek zajema samo registrirane brezposelne), je ostalo po končanem šolanju brez zaposlitve. Vzrok za nastalo situacijo bi lahko iskali v različnih smereh. Mogoče bi lahko del odgovornosti prenesli na šolstvo, tako da bi jim očitali poučevanje na način, ko teoretični del ni podkrepljen s praktičnim delom. Če bi bilo temu drugače, bi bili mladi diplomanti gotovo bolj zanimiviza potencialne delodajalce. Prav gotovo pa je danes največji trn v peti vsesplošno slabogospodarsko-ekonomsko stanje v državi. Kar zadeva samih možnosti zaposlitve ali v javnem ali v zasebnem sektorju lahko skoraj trdimo, da vlada začaran krog. V javnem sektorju smo soočeni z rezi med zaposlenimi, kar je posledica primanjkovanja kapitala, zato je težko realno pričakovati, da bo zaposlitev v tem sektorju enostavna. V zasebnem sektorju se kar nekaj podjetji sooča s premajhnim povpraševanjem na dano ponudbo in s samo neplačevitostjo strank, kar pomeni, da posledično nimajo kapitala, ki bi lahko omogočil zaposlitev novih delavcev. Mladi ta problem začasno urejajo z nadaljevanjem šolanja, z možnostjo fiktivnega vpisa, ki je trenutno pod drobnogledom državne oblasti, z iskanjem zaposlitve v tujini ipd. Slednjo pot jih razumljivo ubira vedno več.

S strani države so se pojavile oblike pomoči mladim, ki naj bi jim olajšale pridobitev zaposlitve na trgu dela. Ena izmed oblik pomoči je spodbuda delodajalcem za zaposlovanje mladih na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV). Po tem zakonu je delodajalec, ki v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014 sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Slabost te spodbude je, da se od delodajalca že v samem začetku zahteva, da mladega zaposli za nedoločen čas. Res je, da je po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pogodba za nedoločen čas pravilo, pogodba za določen čas pa izjema, je današnji trend glede na nastalo situacijo pripeljal do tega, da se večinoma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Težko je verjeti in pričakovati od delodajalca, da bo posameznika, katerega delovnih sposobnosti ne pozna, navkljub morebitni pogodbeno določeni poskusni dobi, zaposlil za nedoločen čas. Potrebno pa je seveda dodati, da ta spodbuda ne velja za dobo poskusnega dela, kar pomeni, da v času poskusnega dela delodajalec ne bo oproščen plačila prispevkov po ZIUPTDSV. Postavljajo pa se tudi pomisleki, če ne bo ta ukrep povzročil pri delodajalcih odpovedi zaposlitev delavcem starejšim od 30 let na račun zaposlitve nadomestnih delavcev, starih do 30 let, zaradi znižanja stroškov dela, ki jih predstavljajo prispevki. To pa bi pomenilo, da navedeni ukrep vlade ne bi reševal poglavitnega problema države, to je brezposelnosti.

Druga oblika pomoči, ki je lahko koristna tudi za mlade, je subvencija za samozaposlitev, ki pa ni izključno dana zgolj mladim. Pogoj je, da mora biti posameznik neprekinjeno 3 mesece prijavljen na ZRSZ kot brezposelni ali kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti. Kandidat mora obiskati 5-dnevno delavnico in se po uspešno opravljeni delavnici samozaposliti. Na ta način enkratno pridobi nepovratna sredstva v višini 5.000 €. Poleg tega novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 14. odstavku 145. člena omogoča ob prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oz. evidenco delno oprostitev plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50% zneska prispevka v prvih 12 mesecih ter v drugih 12 mesecih 30% zneska prispevka. Stroške, ki s tem nastanejo ZRSZ pokriva država iz državnega proračuna. Za razrešitev očitnega problema povpraševanja po dejavnosti ali dobrini, ki jo mladi podjetnik ponuja na trgu, se lahko obrne na Zavod mladi podjetnik, kjer mu bodo svetovali in pomagali najti pot, kako na čim bolj konstruktiven način pristopiti na trg s svojo inovativno idejo.

Po trenutnem stanju na trgu dela v naši državi bi lahko rekli, da je najslabše poskrbljeno za brezposelne osebe med 30. in 55. letom starosti. Izgleda kot da so pozabljena ranljiva skupina oseb na trgu dela. S strani države ni moč opaziti finančnih spodbud, ki bi delodajalcu prinesle določene olajšave, če bi osebo pri tej starosti zaposlil. Po podatkih ZRSZ o registrirani brezposelnosti v Sloveniji za mesec september je število takih oseb okrog 50.800. V preteklih letih in še danes, ko je bilanca podjetja soočena z večjimi odhodki kot prihodki, se uprava sreča z zmanjševanjem stroškov ali celo s stečajem podjetja. Priča smo odpovedi večjemu ali celo celotnemu številu zaposlenih delavcev pri določenemu podjetju iz poslovnih razlogov. Osebe starejše od 30 let se zopet znajdejo med iskalci zaposlitve z majhnimi možnostmi, da bodo uspešne. Pomoč s strani države za take primere lahko najdemo v ZUTD. V 15. členu omenjenega zakona je našteta vrsto ukrepov države na področju trga dela, to so: storitvi za trg dela, aktivna politika zaposlovanja (APZ), zavarovanje za primer brezposelnosti, zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Ti ukrepi niso ravno spodbuda za ponovno zaposlovanje, ampak le obliž na rano, ko oseba ostane brez zaposlitve. Gre za splošne ukrepe, kjer lahko morebiti vidimo pot tudi za ljudi pri tej starosti, vendar pa poudarjam, da ne gre za konkretno pomoč, ki bi bila namenjena le njim in bi reševala zgoraj omenjeno problematiko.

Storitvi za trg dela sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve. Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti kot so: informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje ter učenje veščin vodenja kariere. Posredovanje zaposlitve obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Izvaja se z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in v ostalih državah EU. APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ so usposabljanje in izobraževanje, nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, spodbude za zaposlovanje, kreiranje delovnih mest ter spodbujanje samozaposlovanja. Tu je treba omeniti, da so v primeru samozaposlitve po 145. člen ZPIZ-2 v primeru prvega vpisa v poslovni register, oproščeni delnega plačila prispevkov v višini in na način, kot sem ga že predstavil na primeru mladih, kot ranljive skupine oseb na trgu dela. Prav tako pa so upravičeni do subvencije 5.000 €, če so tri mesece neprekinjeno prijavljeni na ZRSZ kot brezposelni ali kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti ter obiščejo 5-dnevno delavnico, ki jo uspešno zaključijo. Zavarovanje za primer brezposelnosti je ukrep, ki je vezan na zavarovalno dobo, kar pomeni da zaposleni v času zaposlitve redno vsak mesec plačuje prispevke. Pravice iz tega naslova začne pridobivati z dnem prenehanja pravnega razmerja, ko postane brezposelen, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Ta institut zajema pravico do denarnega nadomestila, pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja v času prejemanja nadomestil ter pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vse zgoraj naštete ukrepe izvajajo ZRSZ, domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji, ki pridobijo koncesijo po določbah ZUTD ter Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.

Kot zadnjo skupino ranljivih oseb na trgu dela, je potrebno izpostaviti še invalide. Invalidi so po Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Današnji pogled na invalide temelji na človekovih pravicah, v smeri prepovedi diskriminacije in zagotavljanja enakih možnosti za družbeno udejstvovanje, zato je izrednega pomena zagotavljanje pogojev, ki jim omogočajo, da lahko zaživijo polno in enakovredno življenje kot neinvalidi. Države pogodbenice so se s to konvencijo zavezale, da bodo invalidom omogočile neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja, sprejele ustrezne ukrepe, s katerimi bi invalidom zagotovile, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja ter jim priznale pravico do dela enako kot drugim, tako da bo vključevala pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom na trgu dela in v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom. V Sloveniji je bila stopnja registrirane brezposelnosti invalidov meseca septembra približno 35 odstotna. Za primerjavo, je bila pred petimi leti stopnja registrirano brezposelnih invalidov približno 16,6 odstotna. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je leta 2006 sprejelo Akcijski program za invalide 2007-2013, v katerem naj bi upoštevali določbe konvencije Združenih narodov. Po primerjalnem pregledu statističnih podatkov v različnih časovnih obdobjih spoznamo, da ima gospodarska kriza zelo močan negativni učinek na njihovo zaposljivost, na drugi strani pa lahko v slovenski zakonodaji najdemo kar nekaj spodbud v primeru zaposlovanja invalidov. Kot prvo je v 1. odstavku 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) določena dolžnost zaposlovanja invalidov. Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Delodajalci so dolžni zapolniti kvoto invalidov med zaposlenimi v svojem podjetju. Kvota ne sme biti nižja od 2 odstotkov in ne višja od 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih delavcev. Če delodajalec ne izpolni kvote, je dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljevanju Sklad) prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Vlada Republike Slovenije je na podlagi ZZRZI dne 29. 7. 2004 sprejela Akt o ustanovitvi Sklada, ki odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev ter drugih finančnih vzpodbudah v skladu z ZZRZI. Po 67. členu ZZRZI so vzpodbude naslednje: subvencije plač invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in druge. Delodajalci so prav tako po tem zakonu oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide, ki jih zaposlujejo nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, obenem pa lahko delodajalci prejemajo dodatne nagrade, če pri številu zaposlenih invalidov v svojem podjetju presegajo zakonsko določeno kvoto.

Po zapisanem lahko ugotovimo, da imamo v zakonodaji, ki zadeva sam trg dela, kar nekaj institutov, ki naj bi vzpodbujali delodajalce k zaposlovanju brezposelnih. Statistični podatki s povečanjem števila brezposelnih dokazujejo, da na trgu temu ni tako. Dejstvo je, da so razmere v slovenskem gospodarstvu zelo zahtevne, potrebno pa je opozoriti, da se počasi že dozdeva, da to postaja izgovor in ne vzrok za nastalo stanje. Na situacijo, ki je nastala, je treba gledati celostno in ukrepi, ki se sprejemajo zato, da bi se izkopali iz nje, morajo biti takšni, da na vse pripadnike slovenske družbe vplivajo pozitivno. Za ceno ene skupine ljudi ne smemo boljšati položaja drugih. Vsak je pomemben člen verige v slovenskem gospodarstvu in če enega oslabimo, oslabimo vse. Potrebno je sprejeti pravno-gospodarske odločitve in politične pustiti na strani. Ni časa za dajanje podpor določeni potezi na podlagi pripadnosti eni strani, saj strani ne bi smelo biti več, vsi bi morali biti eno in težiti k boljšemu jutri. Poglejmo dejansko stanje in sprejmimo odločitve, ki ga bodo izboljšale za vse.

Rajko Grimšič