Kaj je oskrbovalski dopust?
Z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D)[1] je bil med drugim uveden oskrbovalski dopust.[2] Ta delavcu (osebi, ki je v delovnem razmerju oziroma ki dela po pogodbi o zaposlitvi) omogoča 5 delovnih dni odsotnosti v primeru oskrbe. V nadaljevanju so predstavljene pomembne informacije o tovrstnem dopustu.
Ali je dopust plačan?
Trenutna zakonodaja nadomestila ne predvideva, kar pomeni, da dopust ni plačan.
Za oskrbo katerih oseb lahko delavec koristi oskrbovalski dopust?
Za oskrbo »družinskega člana«, kar po ZDR-1 vključuje zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroke, posvojence, otroke zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter starše. Poleg tega lahko delavec oskrbovalski dopust koristi tudi za oskrbo osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu. To so lahko sorodniki, ki niso vključeni v definicijo družinskega člana, ali druge osebe.
Kdaj lahko delavec koristi oskrbovalski dopust?
V primeru potreb po znatnejši negi, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)[3] namreč že omogoča plačano odsotnost (torej odsotnost z nadomestilom) zaradi nege zakonca ali otrok.[4] To pomeni, da bo prišel oskrbovalski dopust v poštev predvsem za nego staršev ali oseb, s katerimi delavec živi v istem gospodinjstvu.
Kako delavec pravico uveljavlja?
Delavec mora o uveljavljanju oskrbovalskega dopusta obvestiti delodajalca, in sicer že pred nastopom odsotnosti. Le če to zaradi objektivnih okoliščin odsotnosti ni mogoče, mora delavec delodajalca o dopustu obvestiti najkasneje v 3 delovnih dneh po nastopu odsotnosti.
Delavec pravico uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti. Ti morajo vsebovati podatke o osebi, ki je upravičena do nege in razloge zanjo. Izjava mora biti podkrepljena z dokazili o podanih podatkih, kot so na primer zdravniška potrdila.
Krajši delovni čas zaradi oskrbe
Delavec, ki zagotavlja oskrbo lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Delodajalec sicer nima dolžnosti to pravico v vsakem primeru zagotoviti, mora pa glede delavčevega predloga sprejeti odločitev in jo pisno utemeljiti v 15 dneh.[5]
[1] Ur. l. RS, št. 114/2023, z dne 15. 11. 2023.
[2] 167.a člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013.
[3] Ur. l. RS, št. 72/2006.
[4] 30. člen ZZVZZ. 30.a člen ZZVZZ pa omogoča tudi denarno nadomestilo zaradi sobivanja enega od staršev, rejnika, skrbnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja ob otroku svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču.
[5] 65.a člen ZDR-1.
Projekt sofinancira Zavod RS za zaposlovanje. Stališča izvajalca ne odražajo nujno tudi stališč ZRSZ.
