Nisem dobil plače. Kaj sedaj?

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Že sama definicija delovnega razmerja nam pove, da je plačilo eden ključnih elementov delovnega razmerja. Vsaka stran je dolžna izpolnjevati svoje pravice in obveznosti, tako je ena ključnih obveznosti delodajalca izplačilo plače. Delavec se plači ne more odpovedati.

Pravila glede izplačevanja plače

134. člen ZDR-1 določa, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Izplačana mora biti najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

Plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan. Delodajalec je dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

Pisni obračun plače ima naravo izvršilnega naslova. Delavec, ki ne dobi izplačane plače, prejme pa pisni obračun, ne rabi najprej vložiti ugotovitvene tožbe, ampak lahko neposredno vloži izvršbo, povziv delodajalca na plačilo ni potreben, vendar pa priporočljiv. Tako torej ob neizplačilu plače ali drugih prejemkov vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tako hitreje in z manjšimi stroški pride do plačila. Izvršba na podlagi verodostojne listine pa se mora vložiti preko portala e-sodstvo.

Kaj storiti ob neizplačilu plače?

Ker je plača denarna terjatev iz delovnega razmerja, jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Pozivi delodajalcu na izplačilo niso predpostavka za tožbo.

Sicer se lahko delavec, če mu delodajalec plače ne izplača, najprej obrne nanj in poskusi situacijo rešiti z neposrednim pogovorom. Če delodajalec obveznosti ne izpolni, lahko delavec vloži pisno zahtevo za izplačilo plače. Če do izplačila še vedno ne pride, pa vloži tudi prijavo na Inšpektorat za delo, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje.

Neizplačilo plače s strani delodajalca, ki traja dlje časa, je tudi ena izmed možnih podlag, ki omogoča delavcu, da poda izredno odpoved:

• mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače,

• mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.

Varstvo plače pri izvršbi

Varstvo plače pri izvršbi je urejeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se izvršba na plačo in druge stalne prejemke dolžnika lahko izvede le do določenega obsega. Dolžniku mora tako ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Zala Rom

Projekt sofinancira Zavod RS za zaposlovanje. Stališča izvajalca ne odražajo nujno tudi stališč ZRSZ.