Stranke o delu in sociali – Odprto delovišče

V prvi oddaji Odprto delovišče na Radiu Študent z naslovom Politična pričakovanja smo razkrili, kaj pričakujemo od strank, ki bodo kandidirale na bližajočih se volitvah v državni zbor. 17 strankam, ki nameravajo kandidirati na volitvah, smo poslali 26 vprašanj, vezanih na delo in socialo, od katerih mnoga pojasnjujemo podrobneje v nedavno izdanem zborniku Prekarnost: Bi radi, da nas razjahajo? Vzravnajmo se!

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ter Delavski svetovalnici v zadnjem desetletju na nevladniškem področju trdo delamo, da bi izboljšali položaj ljudi, ki so zaradi strukturne prisile ekonomije ali nespametnih političnih potez pristali v situaciji, ko jim prekarno delo predstavlja glavni vir preživetja. Posebej na udaru so med drugim priseljenci, mladi in ženske, vendar dandanes skorajda nihče nima več »privilegija« biti izpuščen iz sistema presežnega izkoriščanja, v katerem so izločeni iz še najbolj osnovnih varovalk za preživetje, kaj šele dostojno življenje. Obstoječi ekonomski sistem ni sposoben počrpati vse delovne sile, ki mu je na voljo (niti v obliki redne zaposlitve, niti v številnih netipičnih oblikah dela) – še več, rabi brezposelno armado delovne sile, da ostalim delavcem vsiljuje vedno slabše pogoje dela. Zato se obračamo na politične stranke z vprašanjem, kako bi ljudem, ki jim glavni vir preživetja predstavlja lastno delo, ki ga opravljajo v vse bolj neživljenjskih razmerah, zagotovili vsaj osnovno družbeno zaledje.

Dobili smo odgovore od 5 strank: Slovenska demokratska stranka, Levica, Lista Marjana Šarca, Resnica in Socialni demokrati. Ugotavljali smo, da se njihove obljube ne skladajo povsem z njihovo dosedanjo prakso, medtem ko so nekatere ponujene rešitve zavajujoče.

 

ODGOVORI STRANK

Levica

Lista Marjana Šarca

Resnica

Slovenska demokratska stranka

Socialni demokrati

 

 

ODGOVORI V ŠTEVILKAH

Vprašanja so bila zastavljena v obliki predlogov, ki so jim stranke lahko pritrdile ali jih zavrnile. Največ pritrditvenih odgovorov je podala Levica, največ zavrnilnih SDS, pri vmesnih odgovorih pa je prevladovala Resnica.

SDS: 11 DA, 8 NE, 7 VMES
SD: 18 DA, 1 NE, 7 VMES
Levica: 25 DA, 1 VMES
Resnica: 13 DA, 3 NE, 10 VMES
LMŠ: 22 DA, 4 VMES

 

 

SPLOŠNA STALIŠČA

Poziv strankam smo začeli s splošnim vprašanjem, ki temelji na izkušnjah obeh organizacij s terena:

Ali nameravate obrniti trend desetletij postopnega krčenja delavskih in socialnih pravic? Če da, kako? Če ne, zakaj ne?

V Slovenski demokratski stranki trdijo, da v vladnih mandatih stranke SDS do krčenja delavskih in socialnih pravic ni prihajalo, ravno nasprotno … nato naštejejo primere (zvišanje pokojnin, izenačenje urne postavke študentov in upokojencev, omogočili nadomestila za delavce in samozaposlene v času epidemije, …). Po volitvah nameravajo zagotoviti bolj pregleden in pravičen socialni sistem, naštejejo še druge spremembe (uvedba državne pokojnine, razvojne kapice, poenostavitev sistema dodeljevanja socialnih transferjev, zmanjšanje obveznosti delodajalcev v kvotnem sistemu …).

Socialni demokrati so odgovorili z ‘da’. Pravijo, da so si vsa ta leta prizadevali za ohranjanje delavskih in socialnih pravic, ki bi omogočili dostojne plače za dostojno življenje. Naštejejo primere iz preteklosti (uvedba in dvigovanje minimalne plače). Nato opišejo obljube za naprej (zvišanje minimalne plače na 800 evrov, ureditev pravice do odklopa, postopna uvedba 32- urnega delovnika, …)

V Levici pravijo, da bodo trend krčenja delavskih pravic obrnili. Usmerili so nas na njihov predvolilni program, kjer je zapisanih več ukrepov. Med drugim lahko izpostavimo spodbujanje delavskih odkupov podjetij, okrepitev javnega lastništva in nadzora nad podjetji, prepoved dodeljevanja državnih pomoči podjetjem, ki ne plačujejo davkov in prispevkov ter prenovo sistema javnega naročanja, kjer cena ne bi bila edino merilo.
Resnica: Prizadevajo si za vzpostavitev vzdržne socialne blagajne, večjo medgeneracijski solidarnost, zmanjšanje obdavčitve plač, reševanje pokojninske blagajne in zagotavljanje dostojnih pokojnin ter regulacijo trga dela, denimo z enotno pogodbo o zaposlitvi (to sicer v svojem programu zagovarja tudi SD).

V Listi Marjana Šarca pravijo, da so delavci največje bogastvo, saj brez njih ni dobrih podjetij. Zaradi tega je potrebno, da se za delavce ustrezno poskrbi s primernimi plačami, izkoristki dopusta, zaščito pravic in udeležbo pri dobičku. Pravijo, da bodo posebno pozornost namenili zmanjšanju prekarnih oblik dela, saj menijo, da delodajalci na plečih prekarnih delavcev iščejo prihranke in varčujejo na račun kakovosti njihovega življenja.

 

KOMENTAR

V oddaji smo Borut Brezar, Goran Lukić in Hana Radilovič komentirali odgovore, posebej pri strankah, ki imajo za sabo že enega ali več poskusov v koaliciji in ki so sprejele tudi marsikatere varčevalne in škodljive ukrepe (SDS, SD, LMŠ). Socialni demokrati so med sindikalnimi krogi že poznani po ministrskih in drugih kadrih, ki delujejo protidelavsko in v nasprotju z marsikatero točko, ki jo zdaj ponovno beremo v predvolilnem programu in ki ni izpolnjena že številna leta, ko so bili v različnih vladah.

Goran je nato izpostavil Zakon o uravnoteženju javnih financ, katerega so v Slovenski demokratski stranki sprejeli na veliko škodo javnega sektorja in delavskih pravic, kar gre v nasprotju z njihovo trditvijo, da so v njihovih mandatih zgolj širili pravie delavcev. Izmed nedavno sprejetih sprememb pa gre omeniti nasprotovanje izenačitvi osnovne plače z minimalno plačo, kar so predlagali v Levici. Pri stranki Lista Marjana Šarca je tudi ostal grenak priokus protisocialne zakonodaje, ko proti koncu mandata ni ukinila dopolnilnega zavarovanja, kot je obljubljala, obenem pa se je lotila ukinitve socialnega dodatka brezposelnim, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. Pri stranki

Resnica smo splošne odgovore pripisali njihovi neizkušenosti v parlamentu, saj niso bili prav zelo konkretni glede ukrepov na področju dela in sociale. Poleg tega pa zagovarjajo navidez preproste “rešitve”, kot je nižanje obdavčenosti plač, ki pa brez hkratne dodatne obdavčitve kapitala ne vodi nikamor in je samo način, da se delavcem da lažen občutek večje blaginje, obenem pa se jim zaradi zmanjšanih prihodkov države krči storitve javnega šolstva, zdravstva in drugih socialnih sistemov.

Najmanj nestrinjanja in nejasnosti je bilo v razmerju do odgovorov Levice. Izmed parlamentarnih strank kaže še najbolj socialno držo. V oddaji smo se s predstavnikom Levice pogovorili glede predloga Gibanja za uvedbo minimalne urne postavke za netipične oblike dela, pri čemer se je odgovor “ukiniti prekarno delo” s strani sogovorca Levice zdel presplošen. Ukinitve prekarnosti namreč ne dosežemo samo z odpravo prikritih delovnih razmerij, ampak je problem širši in bi terjal zaustavitev tekme navzdol s socialnim dumpingom – eden od načinov je prav v postavljanju meje, pod katero se cena dela ne sme spuščati, obenem pa reguliranju delovnega časa.