Uporaba informacijske tehnologije na delovnem mestu v zasebne namene
Z vedno večjim in hitrejšim tehnološkim napredkom se tudi v delovnem procesu odpirajo t.i. novodobna vprašanja, ki si jih še pred približno 15 leti nismo znali zamišljati. Z uporabo informacijske tehnologe se srečuje zelo velik % zaposlenih v različnih panogah. Čim delavec ima stik z računalnikom se pojavi vprašanje ali ga lahko izkorišča v zasebne namene, torej ali lahko npr. uporablja internet v zasebne namene na delovnem mestu, ali lahko med delovnim procesom delavec pošilja zasebno elektronsko pošto, itd.
Kot posledica že omenjenega tehnološkega napredka je prišlo tudi do drastičnih sprememb pri nadzoru delavca na delovnem mestu. V današnjem času ima delodajalec možnosti postavitve različnih kamer, različne algoritme, programsko opremo, itd., medtem ko pred tehnološkim razcvetom je lahko delodajalec delavce nadzoroval le v fizični obliki.
Tukaj se prepletata predvsem dva interesa, delodajalčev in delavčev. Zagotovo je v interesu delodajalca, da bo delavec na delovnem mestu uporabljal programsko oz. tehnološko opremo izključno za potrebe delovnega procesa, vendar je tudi pri tem potrebno biti pozoren, da delodajalec s svojimi vpogledu oz. ukrepi v delodajalčevo delo na programski opremi ne gre predaleč.
Na zakonski ravni v Republiki Sloveniji nimamo konkretnih zakonskih ureditev na tem področju. V okviru prava Evropske Unije pa meje dopustnega nadzora delodajalca nad delavcem določuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1] (GDPR). Le-ta določa, da je potrebno ob nadzorovanju delavca upoštevati temeljna načela GDPR, in sicer načelo transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Ta načela mora delodajalec upoštevati in jih spoštovati, saj napram delavcu nastopa kot močnejša stranka.
“Photo a day project: March 2006” by Jenny Lee Silver is licensed under CC BY-NC 2.0
Za določitev točke preloma ali še gre za meje dopustnega nadzora ali ne, je treba presoditi ali je delavec pri uporabi informacijske tehnologije utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora nad delavčevim delom na programski opremi. Torej, nadzor je dopusten le v primerih, ko se delavec zaveda oz. ko delavec ne more utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Vendar je potrebno poudariti tudi to, da naj se nadzor nad delavcem uporablja le kot zadnje oz. skrajno sredstvo po kateri naj poseže delodajalec.
Delodajalci imajo možnost, da s svojimi internimi akti določajo vsebino kdaj lahko delavec uporablja informacijsko tehnologijo v zasebne namene, vendar mora delodajalec paziti, da s svojimi internimi pravili bistveno ne posega v delavčevo zasebnost na delovnem mestu, seveda pa mora ob sprejetju internih aktov upoštevati tudi določila GDPR.
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).
Potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava ali prava socialne varnosti?
Za naše člane so vsi pravni nasveti brezplačni, zato se včlanite še danes (obrazec za včlanitev). V kolikor imate poravnavo članarino za tekoče leto, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času (navodila za vplačilo članarine).
Če pa niste včlanjeni, vam bomo vseeno brezplačno pomagali v primeru bolj enostavnih pravnih vprašanj.
Redno objavljamo splošnejše pravne nasvete, tu si lahko ogledate nekaj nedavnih.
Kako do nasveta?
- Za pisni nasvet ali pogovor preko Skype-a nam pišite na: svetovanje@socialna-druzba.si
- Po predhodnem dogovoru (svetovanje@socialna-druzba.si) nas lahko obiščete osebno v naši pisarni (Dimičeva 14, 1000 Ljubljana).
