Odziv na pritiske Agencije za varstvo konkurence

 

PREKARNOST V JEZIKOVNIH POKLICIH

Ljubljana, november 2020

 

Zadeva: ODZIV s KOMENTARJEM ob zadnjih pritiskih Agencije za varstvo konkurence (AVK) na organiziranje prekarnih skupin delavcev in delavk

 

Konec oktobra, 30. 10. 2020, so v Dnevniku poročali o prijavi prevajalcev Agenciji za varstvo konkurence (AVK), ker so v svoji skupini na družbenem omrežju Facebook razpravljali o minimalni postavki za prevodne storitve, ki še omogoča dostojno preživetje. S tem naj bi kršili oz. omejevali svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, kar je pri nas zakonsko prepovedano.

V primeru, opisanem v prispevku, gre za več kot očiten pritisk na organiziranje samozaposlenih prevajalcev in prevajalk, širše delavcev in delavk v jezikoslovju. Domnevno naj bi prijavo podala ena od večjih prevajalskih agencij, ki ji povsem ustreza, da so prevajalske postavke formalno nedoločene – to omogoča kontinuirano izkoriščanje samozaposlenih prevajalcev in prevajalk ter daje podlago za sistemski dumping njihovih storitev.

Prevajanje in nekatere druge jezikoslovne dejavnosti (vsaj še tolmačenje in lektoriranje ter uredniško delo) so med bolj tipičnimi prekariziranimi dejavnostmi, v katerih je t. i. tekma proti dnu redna, saj pravnoformalno ni zares določeno oz. regulirano, kdo je usposobljen za prevajanje (tolmačenje, lektoriranje) in katera so merila za kakovostno jezikovno storitev. Poleg tega se na trgu zares ne upoštevajo priporočene cene za prevode in druge jezikoslovne storitve (lekture, tolmačenja). Tako je kljub večletnemu prizadevanju in strokovnemu delu mnogo stanovskih društev, ki tudi s pripravo tarifnikov skušajo poskrbeti za ureditev tarifne diskrepance na trgu (npr. tarifnik, priporočene cene DZTPS – Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, cenik Lektorskega društva Slovenije). Morda je situacija nekoliko drugačna le pri sodnih tolmačih, kjer naj bi dejansko veljale zakonsko določene cene tudi na trgu. A je po zadnjem razkritju v že omenjeni FB skupini o ponarejanju sodnih žigov žal tudi to postalo vprašljivo.

Tak sistem z monopoli in oligopoli, ki so v kapitalizmu ključni način za vzpostavitev in višanje dobičkov, ne more delovati. Za kakovost jezikovnih storitev si ves čas prizadevajo stanovska združenja in širša poklicna skupina prevajalcev, tolmačev in lektorjev (primer  Bele knjige o prevajanju 2018, ki jo je izdala skupina omenjenih združenj in društev). Navsezadnje je bila prav zaradi zagotavljanja kakovosti ustanovljena tudi skupina, ki je prejela opozorilo AVK.

V pričujočem zapisu pa želimo opozoriti, da sedanji sistem še posebej ne deluje s finančnega (plačilnega in davčnega) vidika in v primeru samozaposlenih (pogosto prekarnih) delavcev in delavk, denimo espejev. Ta se pravno štejejo za podjetja, čeprav so posamezniki in posameznice, ki z monopolisti sklepajo civilne pogodbe, te pa samozaposlenih ne ščitijo v okvirih delovne zakonodaje. Konkretneje: zanje ni zagotovljena ne minimalna plača ne povprečna plača, ki bi jezikoslovnemu, tj. visokointelektualnemu delu pripadala. Enako je tudi pri številnih drugih delavskih in socialnih pravicah (izpostavimo samo plačani pravici do bolniškega nadomestila in letnega dopusta), ki jih uživajo delavci in delavke z delovno pogodbo za (ne)določen čas. Odsotnost pravne regulacije področja samozaposlenih pogosto vodi v življenje tik nad pragom revščine ali celo pod njim, sploh po tem, ko ob svojih nedostojnih zaslužkih za dostojno preživetje samozaposleni odštejejo stroške obveznih prispevkov in stroške dela.

Menimo, da se v opisanem primeru samozaposlene napačno razume kot podjetja in se jih s tem uvršča v okvirje Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Zato vas želimo opozoriti tudi na to, da je v letošnjem letu, junija 2020, Evropska komisija začela postopek za spremembo EU pravil o kartelnem dogovarjanju, pri čemer želi iz prepovedi izvzeti espeje oz. samozaposlene in jih na ta način zaščititi.

Več o tem na spodnji povezavi: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_20_1237?fbclid=IwAR1EHuOTEOCAmpmVJQjXPhopO3G_gaDbhuy3JUv_KiX9epkk778U9Ix5fsw

Zato vas prijazno pozivamo:

– k jasnemu odgovoru, po katerih merilih se lahko zakonito objavijo informativne cene oziroma priporočeni ceniki v dejavnosti (na spletnih straneh OZS je namreč vendarle najti cenike nekaterih dejavnosti).

 

V pričakovanju vašega odgovora in pojasnil v zadevi vas lepo pozdravljamo.

 

S spoštovanjem,

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, zanj Daša Ložar

Lektorsko društvo Slovenije, zanj Kristina M. Pučnik

Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, zanj Andreja Skarlovnik Ziherl

Društvo slovenskih književnih prevajalcev, zanj Tanja Petrič

Jezikovna zadruga Soglasnik, zanjo Maša Dolanc

Neža Vilhelm, samozaposlena v kulturi, prevajalka