Izjava EAPN Slovenija ob Mednarodnem dnevu boja proti revščini

Slovenska veja Evropske mreže za boj proti revščini (EAPN), v kateri sodeluje tudi predstavnik Gibanja, je pripravila izjavo ob dnevu boja proti revščini, ki jo tu delimo:

EAPN Slovenija, ki jo trenutno sestavlja 19 organizacij, je članica Evropske mreže za boj proti revščini – EAPN. Evropska mreža za boj proti revščini je bila ustanovljena leta 1991 in danes predstavlja največjo evropsko mrežo nacionalnih, regionalnih in lokalnih mrež ter evropskih organizacij, katere glavne dejavnosti so usmerjene v boj proti revščini in socialni izključenosti. EAPN deluje za in z osebami z izkušnjo revščine kot ključnimi deležniki pri sooblikovanju in soodločanju o politikah na nacionalnih kot tudi na evropski ravni. EAPN Slovenija je bila ustanovljena maja 2019, septembra 2019 je postala članica Evropske mreže za boj proti revščini.

V prvem slovenskem Poverty Watch poročilu, ki je nastalo v okviru EAPN Slovenija, smo se osredotočili na različne vidike revščine, še posebej pa smo bili pozorni na obdobje zaprtja države zaradi Covid-19 letos spomladi in vpliva na različne družbene skupine. Ključni deli poročila o revščini v Sloveniji so pričevanja, razmisleki in zgodbe ljudi z izkušnjo revščine.

Revščina ni le materialna ali finančna. Revščina pomeni predvsem prikrajšanost v odnosih in dostopu do družbenih virov, do storitev, pomeni prikrajšanost izkustev in priložnosti za delovanje. Revščina pokaže stopnjo neenakosti, ki se pogosto začne z materialnim prikrajšanjem in pomanjkanjem, kar privede tudi do izključevanja in stigmatiziranja ljudi z izkušnjo revščine.

V poročilu ugotavljamo poglabljanje stisk, revščina narašča v času pandemije in treba je opozoriti, da bodo posledice pandemije in novi zaščitni ukrepi zelo prizadeli že tako ranljive skupine. Zato je pomembno, da vsi snovalci in snovalke ukrepov podrobno preberejo poročilo, v katerem navajamo konkretne predloge in priporočila.

Družbena neenakost je posledica sistemske ureditve in je rešljiva s spremembo sistema.

Poleg otrok in mladih, ki so najbolj ranljive žrtve revščine, so izjemno ranljivi tudi ženske, enostarševske družine, pripadniki LGBTI skupnosti, osebe z invalidnostmi, starejši, zlasti starejše ženske. Skoraj vsaka tretja ženska nad 75 let živi pod pragom tveganja revščine.

V Sloveniji je minimalni dohodek določen kot cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči. in je postavljen tako nizko – tj. 402,18 eur – da ne omogoča preživetja. Prag tveganja revščine namreč znaša 703 evre.

Skoraj 60% prejemnikov in prejemnic je denarno socialno pomoč prejemalo v daljšem obdobju, in sicer vsaj dve leti v zadnjih treh letih. To pa kaže na majhne možnosti za izhod iz revščine in možnost vstopa na trg dela.

Zaposlitev že dolgo ni več izhod iz revščine in v poročilu ugotavljamo, da bo potrebno več prizadevanj, da se prepreči revščina zaposlenih. Minimalna plača ne zagotavlja  niti preživetja, kaj šele dostojnega življenja. Med razloge za revščino prištevamo tudi prekarizacijo dela, ki je povezana z lažjimi prekinitvami zaposlitve ter neenakimi socialnimi in delavskimi pravicami. Socialno pomoč potrebujejo in prejemajo tudi zaposleni. Zlasti tisti z minimalno plačo ali v prekarnih oblikah dela.

Otežene življenjske okoliščine vplivajo na psihično in fizično zdravje ljudi. Tako se ne ukvarjajo samo z revščino, temveč tudi s svojim zdravjem, ki jim nemalokrat otežuje reševanje primarnega problema.

Zaradi prenehanja delovanja mehanizmov socialne zaščite so v času zaprtja države, najrevnejše skupine prebivalstva, med katerimi je največ žensk, zapadle v še večjo revščino, njihove stiske so se povečale.

Velik problem predstavlja dostop do pravnega varstva socialno najšibkejših. To pomeni, da so socialno ogroženim skupinam pogosto zanikane pravice, ki jim pripadajo, a zaradi birokratskih ovir do uveljavljanja teh pravic ne znajo ali ne zmorejo priti.

Otroški dodatek je prvi prejemek, ki določa dodelitev socialnih prejemkov in se obravnava kot dohodek družine, kar je problematično. Predvsem zato, ker z otroškimi dodatki otroci pogosto vzdržujejo starše, čeprav bi naj bil to transfer, namenjen otrokom za njihov razvoj.

V poročilu o revščini v Sloveniji ugotavljamo tudi, da varstveni dodatek še vedno ni dostopen vsem, ki bi ga potrebovali.

V diskusijski skupini je bilo enotno mnenje, da so v veliko pomoč nevladne organizacije, ki jim ob težkih trenutkih nudijo emocionalno podporo in jim pomagajo zgraditi plan za izhod iz trenutne situacije ter nudijo tehnično in strokovno pomoč.

 

Odprava revščine je politična odločitev!

 

Več informacij:

Dr. Živa Humer (ziva.humer@mirovni-institut.si)