Pripombe k nacionalnemu akcijskemu načrtu za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo že sedmo leto deluje na področju prekarnega ter dostojnega dela. V tem času smo pomembno pripomogli k uveljavitvi zavedanja problematike prekarnega dela ter nenazadnje tudi k uvajanju samega termina prekarnost v slovenski prostor. Ugotavljamo, da je v zapisanem osnutku nacionalnega akcijskega načrta zajeta terminologija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSD), ki nedosledno in napačno dojema prekarnost, kar se pokaže v dokumentu Za dostojno delo, ki ga omenjate na strani 10. Uporaba napačne terminologije lahko pomembno zavede oblikovalce politik na preostalih področjih, v kolikor so nevešči v prepoznavanju vseh oblik prekarnosti v Sloveniji in širše. Z uporabo napačne ali nedosledne terminologije se dolgoročno hote ali nehote načrtno krši delavske pravice, zato verjamemo, da boste pri uporabi izrazoslovja bolj dosledni kot MDDSD, ki se pri definiranju prekarnega in dostojnega dela le delno poslužuje definicij Mednarodne organizacije dela na mestih, kjer to MDDSD odgovarja, kar se še posebej vidi v že omenjenem dokumentu “Za dostojno delo”. Želeli bi opozoriti da je termin prekarnost precej širši od zamejene definicije MDDSD, ki s tem ne želi priznati lastnih napak, ki so prinesle velik porast espeizacije, rasti agencijskega in študentskega dela ter razmah sive ekonomije. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo že nekaj časa opozarjamo na pomanjkanje dialoga z organizacijami, ki zastopamo prekarne delavce, ker se s tem sistemsko, s strani MDDSD, onemogoča pravica do kolektivnih pogajanj prekarnih delavcev, ki imajo zaradi narave neoliberalnega pristopa ter s tem težnje po individualizaciji na trgu delovne sile, sistemsko oteženo svobodo združevanja. MDDSD tudi s pomočjo evropskih in državnih sredstev omogoča krepitev delodajalskih organizacij s pretvezo dviga informiranja za delavce in delodajalce.[1] Prav tako ste v dokumentu v celoti vključili argumente MDDSD pri pripravi načrtovanih ukrepov, ki so preveč ohlapni in prekarnosti ne urejajo na način, ki bi bil v korist delavca, temveč tako, da delavca postavljajo v še bolj podrejeno vlogo, ki vse bolj spominja na novodobno suženjstvo. Tako nikjer niti z besedo ni omenjena težava prikritih delovnih razmerij, ki v odpiranje nelegalnih sp-jev silijo vse več ljudi, prav tako je dvigovanje prispevkov v vseh oblikah dela nepravično, v kolikor se delavcem ne povečujejo tudi delavske pravice. Tu MDDSD očitamo, da njihov slogan “vsako delo šteje” zavaja, saj zgolj dodatna obdavčitev ne prinaša enake socialne, ekonomske in pravne varnosti. Dvig informiranosti mora biti uravnotežen in ga ne morejo izvajati le delodajalske organizacije, kot je to še posebej razvidno v primeru zadnjega razpisa glede atipičnih zaposlitev. Pri povečanju nadzora se sicer strinjamo, da je potrebna dodatna sprememba zakonodaje (kljub temu, da je bil del zakonodaje spremenjen v juliju tega leta). Ob tem se sprašujemo zakaj je MDDSD brez socialnega dialoga pripravilo predloge sprememb zakonodaje dobesedno čez noč. Socialna varnost zaposlenih v atipičnih zaposlitvah na žalost ni le mrtva črka na papirju, temveč je odvisna od aktivnosti resornega ministrstva, ki z uporabo neoliberalnega diskurza ubija pojem delavca in termina delodajalec in delojemalec zamenjuje z naročnikom in izvajalcem, kar je ponoven poizkus degradacije sindikalnega boja in prizadevanj za človekove in delavske pravice. Verjamemo, da bo v Svetu za človekove pravice mesto tudi za predstavnico ali predstavnika organizacij, ki ne zastopajo zgolj fordistično organiziranih delavcev.

S spoštovanjem,

ekipa Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

[1] Na  razpisu so poleg delodajalskih organizacij neuspešno kandidirali tudi sindikati. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/javni_razpisi/JR_2017/JR_podpora_deleznikom_na_trgu_dela/JR_delezniki_SEZNAM_UPRAVICENCEV.pdf