Program poletnega tabora – Pogum za spremembe

Peti tabor bo posvečen razumevanju različnih dejavnikov prekarnosti ter temam sindikalnega, aktivističnega in pravnega boja za pravice delavcev in boja proti prekarnemu delu. In pa seveda povezovanju vseh na taboru in skupnem organiziranju dejavnosti za nadaljevanje boja za dostojno delo in socialno družbo.

prijave: https://goo.gl/KAN2Ox Rok za prijavo je torek, 4.7.

______________________________________________________________

petek, 7. julij

19.00 – 21.00

okrogla miza Prihodnost dela in socialne države

govorci: dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in pravni filozof, Lidija Jerkič, sindikalistka, Svetlana Slapšak, antropologinja.

Moderatorka:   Sara Bagari, članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

_____________________________________________________________

sobota, 8. julij

9.00 – 11.00

Gorazd Kovačič, sociolog: Kako nasloviti prekarnost?

11.30 – 13.30

cikel predavanj Sindikalne in aktivistične prakse boja proti prekarnemu delu

11.30:

Eva Brajkovič, socialna antropologinja: Zdravstveno stanje prekarnih delavcev v Luki Koper

12.10:

Peter Majcen, sindikalist: Sindikalni boj proti prekarnemu delu

12.50:

Mile Zukić, aktivist in sindikalist: Borbeni sindikalizem

17.00 – 19.00

Primož Rataj, pravnik: Elementi delovnega razmerja in primerjava z drugimi podlagami za opravljanje dela

in

delavnica pravnega odbora Gibanja: Pravo za nepravnike

20.00

projekcija dokumentarnega filma Rahula Jaina: Machines (2016)

21.12

družabni večer: spoznavanje novih in starih članov Gibanja ter snovanje skupnega delovanja v prihodnosti

_________________________________________________________

nedelja, 9. julij

povezovanje, utrjevanje vezi, načrtovanje skupnega delovanja za naprej

________________________________________________________

Okrogla miza PRIHODNOST DELA IN SOCIALNE DRŽAVE

Govorci:

dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in pravni filozof, Lidija Jerkič, sindikalistka, Svetlana Slapšak, antropologinja

Moderatorka: Sara Bagari, članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

Sodobno delo je vedno v večji meri organizirano tako, da odgovornost za negotovosti poslov in življenja, pripisuje meni, ki delam. Prekarne delavke in delavci smo v prožnem kapitalizmi plačani za delo glede na ceno tega dela na trgu, ki jo oblikujejo status določenega dela v družbi, trenutne potrebe v gospodarstvu in od delavcev postavljena cena, ki si jo še lahko privoščijo, ker je njihova izhodiščna ekonomska situacija bolj ali manj dobra oz. si nikakor ne morejo privoščiti, da bi delo zavrnili tudi ob zelo slabem plačilu ali pa kar delu v zameno za izkušnjo. Problematično pri od trga odvisnem in kako drugače nereguliranem plačilu za delo, ki je formalno možen zaradi specifičnega pravnega statusa prekarnega dela, pri katerem za osebo ne velja delovno pravo in je v socialna zavarovanja vključena zgolj samoiniciativno, če si to lahko privošči, je, da plačilo ne upošteva stroškov posameznika, ki jih ima ta v denarni ekonomiji z življenjem za bivanje, hrano itd. in pa stroškov, ki jih ima kadar je bolan, se poškoduje, počiva, je star, postane starš, skratka ne more delati ali pa za njegov poklic trenutno ni dela, mogoče zaradi osebne antipatije in spora med njim in tistim, za katerega je delal. Teh stroškov tudi ne vključuje plačilo prekarcev in prekark, ki honorarno sodelujejo z državnimi institucijami in tistih, ki delajo v, preko razpisov s strani države in institucij Evropske unije financiranem nevladnem sektorju, začasno si lahko od skrbi z njimi oddahnejo tisti, katerih je financirana kar prava zaposlitev za določen čas v tem sektorju in so v njej torej spoštovana minimalna plača, ki je določena na podlagi osnovnih življenjskih stroškov in socialna zavarovanja.

Sodobna socialna država v sistem socialnih pravic vključuje vedno manjše število ljudi in vedno slabše korigira posledice delovanja tržnih sil. Vzroke za to je potrebno iskati v tem, da upravičenost do nekaterih socialnih pravic izhaja iz določenega pravnega statusa – vezane so na pogodbo o zaposlitvi, po kateri prekarci večinoma ne delajo – in pa predvsem v spremembi ideologije socialne države. Ta v prožnem kapitalizmu revščine ne razume več kot strukturnega učinka prostega trga in krivde zanjo ne pripisuje sami sebi, temveč posamezniku. Posledični ni več odgovorna ukrepati za znižanje revščine npr. z zagotavljanjem minimalnega dohodka, ki zadošča za dostojno življenje, ali z zagotavljanjem socialnih pravic za primere, ko je posameznikova življenjska situacija takšna, da ne more delati, prav tako se zmanjšuje obseg in kakovost javnih storitev kot sta šolstvo in zdravstvo. Socialna politika se premika od zagotavljanja varnosti s pomočjo minimalnega dohodka,  socialnih zavarovanj in dostopa do kakovostnih javnih storitev k zagotavljanju varnosti preko posameznikovega dela, ki pa, ironično, postaja vedno manj varno. Sedanja socialna država „aktivira“ svoje državljane – njeno temeljno delovanje je usmerjeno v izboljšanje posameznikov oz. ponudbe dela: državljane spodbuja k pridobivanju kompetenc, v odpiranje lastnih podjetij, k izumljanju vedno novih projektov in pa tudi v preventivo glede njihovega zdravja, v aktivno staranje.

Ne nasedamo več zgodbam o nujnosti varčevalne politike, ki na račun socialne varnosti ljudi, akumulira kapital. Podoba socialne države ni odvisna od izmenjave gospodarskih kriz z drugimi gospodarskimi obdobji niti od količine bogastva, s katerim razpolaga določena družba, ampak od družbenega dogovora glede načina delitve tega, kar imamo. Prav tako je način formalne ureditve dela – pravic in dolžnosti kapitala in dela – stvar družbenega dogovora, ki naj bi zavezoval k pravičnemu vključevanju interesov obeh strani. Sara Bagari, bo v imenu Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Lidijo Jerkič, Svetlano Slapšak in Andraža Terška spodbudila v razpravo o tem, kako v prihodnosti doseči dostojna plačila in socialno varnost sedanjega prekarnega dela. Kakšna je pri tem vloga sprememb v delovnem pravu ter drugih zakonodajnih sprememb? Kako lahko s pomočjo sindikalnega organiziranja presežemo obstoječa nepravična družbena razmerja? Kakšen odnos med delom in kapitalom lahko in moramo zahtevati za prihodnost? Kakšna naj bo „nova“ socialna država, kaj naj dela drugače od sedanje in kaj enako? Kaj nas lahko naučijo ureditve delovanja socialne države v državah „najbolj razvitega in neoliberalnega Zahoda“? Kaj nas lahko naučijo zgodovinske ureditve delitve dela in socialnih pravic, ki jih lahko označimo za dobre in pravične, npr. primer atenske neposredne demokracije? Kateri njihovi elementi bi lahko postali aktualne zahteve za našo prihodnost?

 

Dr. Gorazd Kovačič: KAKO NASLOVITI PREKARNOST?

Avtor bo najprej opredelil prekarnost kot pravni položaj prikrajšanosti za pravice iz dela, ki jih daje zaposlitev za nedoločen čas. Njeni posledici sta intenziviranje dela in izkoriščanja ter porast plačnih neenakosti, ker se krči oblikovanje plačnih politik prek delovnega prava in kolektivnih pogodb in je plačilo za delo odvisno od tržnega položaja posameznika. Poleg zgodovinske umestitve širjenja prekarnega dela v Evropi v zadnjih desetletjih bo predavatelj izpostavil tudi ideologijo podjetništva samega sebe in internalizacije družbenih razmerij, ki spodbuja depolitizacijo in subjektivni angažma v lastno izkoriščanost. V zadnjem delu bo analizi navedene ideološke ovire sindikalizaciji prekarcev dodal še problem raznovrstnosti delovnih težav članov, ki bi jih moral reševati učinkovit sindikat prekarcev.

Dr. Gorazd Kovačič predava sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posebej ga zanimajo teme iz politike, družbene neenakosti in ekonomske sociologije. Predavanje črpa tudi iz avtorjevih izkušenj z vodenjem Visokošolskega sindikata na UL.

Cikel predavanj SINDIKALNE IN AKTIVISTIČNE PRAKSE BOJA ZA PRAVICE DELAVCEV IN BOJA PROTI PREKARNEMU DELU

Eva Brajkovič: ZDRAVSTVENO STANJE PREKARNIH DELAVCEV V LUKI KOPER

Avtorica bo predstavila etnografski del raziskave o vplivih delovnega okolja na zdravje delavcev IPS v Luki Koper, ki je bila opravljena leta 2012 v sodelovanju z Milanom Krekom iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in je pokazala zaskrbljujoče rezultate. S pomočjo ankete so bili v času stavke v Luki Koper leta 2011 najprej zbrani nekateri pomembnejši podatki kot so trajanje dela v Luki Koper, nacionalnost, obremenjenost s prekomernim delovnim časom, višina zaslužka in zdravstveno stanje, koriščenje odmora med delovnim časom, prehrana na delovnem mestu, seznanjenost z nevarnostmi pri delu, uporaba zaščite pri delu, osnovno zdravstveno zavarovanje itd. Kasneje smo se ob kvalitativnem raziskovanju usmerili na tri teme – izvajanje rednih zdravniških pregledov med delavci migranti, zdravstveno stanje delavcev na področju pljučnih bolezni in psihično zdravje delavcev, predvsem v povezavi z depresivnimi motnjami. Z delavci, ki so na to pristali, so bili izvedeni tudi polstrukturirani intervjuji, ki so bili usmerjeni v pridobivanje natančnejših podatkov o njihovih delovnih in življenjskih pogojih.

Eva Brajkovič, socialna antropologinja, se je več let ukvarjala z vprašanji organiziranja delavcev, predvsem na primeru delavcev v Luki Koper, tako tistih, organiziranih v sindikat, kot prekarnih delavcev, t.i. IPSov.

Peter Majcen: SINDIKALNI BOJ PROTI PREKARNEMU DELU

Sindikalist bo predstavil konkretne aktualne primere situacije prekarnega dela, s katero se soočajo člani enot Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Govoril bo o strategiji soočanja s prekarnim delom in njegovega preseganja znotraj programskih smernic KS 90 na socialno-ekonomskem in zakonodajno-pravnem področju.

Peter Majcen je predsednik Konfederacije sindikatov 90 (http://www.sindikat-ks90.si/), ki je reprezentativna sindikalna organizacija na državni ravni, ustanovljena 1991. KS 90 povezuje različne samostojne sindikate dejavnosti v zasebnem in javnem sektorju ter poklicne sindikate in regionalno organizirane sindikalne organizacije.

Mile Zukić: BORBENI SINDIKALIZEM

Aktivist in sindikalist bo govoril predvsem o temeljih, metodah boja in ciljih borbenega sindikalizma. O potrebi delavstva po organiziranju v borbene sindikalne mreže oziroma delavske fronte v luči preseganja tradicionalističnih reformističnih sindikatov in njihovih birokratskih omejitev in rigidnosti. Na podlagi svojih izkušenj v divjih stavkah in radikalnem avtonomnem delavskem organiziranju ter s stiki s sindikati v Sloveniji bo skušal opisati ključne razlike med načini organiziranja tradicionalnih reformističnih in borbenih sindikatov. Osredotočal se bo predvsem na (ne)hierarhične odnose med bazo in odločevalci, različnimi načini in metodami boja za delavske pravice ter zmožnosti preseganja partikularnih vprašanj sindikalnega boja. V tradicionalnih sindikatih vidi težave predvsem v odtujenem načinu odločanja in reprezentaciji ter omejenosti njihovih akcij na pravice znotraj obstoječega sistema. Borbeni sindikalizem razume kot metodo vzpostavljanja samoorganiziranih ekonomskih skupnosti, ki delujejo po principih solidarnosti, avtonomije, internacionalizma, direktne demokracije in direktne akcije ter stremi k reprodukciji radikalne sindikalne vednosti in večji neodvisnosti in osvobajanju ljudi od prostega tržnega gospodarstva in proizvodno-tehnološkega procesa ter koncepta dela kot takega. Dotaknil se bo tudi novih izzivov v kapitalizmu, z bojem za enake pravice migrantov in iskanjem novih oblik sindikalizma, ki bi vključeval prekarne delavce.

Mile Zukić: Najprej sem človek, šele potem vse ostalo. Začetki upiranja segajo na Univerzo na Primorskem, kjer smo opozarjali na kazniva dejanja znotraj Študentske organizacije Univerze na Primorskem in se uprli odpuščanju 36 profesorjev, asistentov na humanistiki v Kopru. Sem delavec in predsednik koprske enote Sindikata Zavarovalnice Triglav (februarja 2017 tudi odpuščen iz Triglava in po sindikalnem pritisku vrnjen nazaj na delovno mesto) ter član Sveta delavcev Zavarovalnice Triglav. V Sintalu smo poizkušali pomagati delavcem ustanovit sindikat in sem tudi javno opozarjal na škodljive prakse lastnika Pistotnika, za kar sem bil pet let na sodišču (kazenska tožba za blatenje dobrega imena in dve civilne tožbe za 25.000 EUR in 100.000 EUR, ker sem domnevno škodoval ugledu podjetja Sintal). V kazenski zadevi, v kateri sem se branil sam proti Odvetniški družbi Nina Zidar Klemenčič, smo bili trije pravnomočno oproščeni in spoznani za nedolžne, civilne tožbe je Sintal umaknil. Sodeloval sem pri ustanavljanju Sindikata izvajalcev pristaniških storitev s predsednikom Topićem na čelu in pri organizaciji stavke in uporu leta 2011  (po uporu IPS je bil Topić odpuščen), prav tako že več let aktivno sodelujem s Sindikatom žerjavistov Luke Koper, tudi pri lanski blokadi. Pomagali smo pri organizaciji migrantskih delavcev v propadlih gradbenih podjetjih (Primorje, Vegrad, Gratim,.) in tudi vsakodnevno pomagam delavcem in aktivno sodelujem z velikima človekoma Goranom Zrnićem in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice. Ukvarjam se tudi z anarho-sindikalistično teorijo in praksami (http://www.ckz.si/images/objave/Stevilke/257/5Mile_Zuki.pdf) in sem aktiven član Federacije za anarhistično organiziranje in eden od ustanoviteljev aktivistične platforme Alternativa Obstaja. Sem aktiven podpornik Ustvarjalne platforme Inde v Kopru in uporabnik teh avtonomnih prostorov, kjer se je tudi ustanovila neformalna delavska fronta številnih sindikatov.

Primož Rataj: ELEMENTI DELOVNEGA RAZMERJA IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI PODLAGAMI ZA OPRAVLJANJE DELA

in

delavnica pravnega odbora Gibanja za dostojno delo in socialno družbo: PRAVO ZA NEPRAVNIKE

Primož Rataj in pravni odbor Gibanja bodo predstavili temeljno logiko delovnega prava in ključne pojme iz delovnega prava – delavec, delodajalec, delovno razmerje, elementi delovnega razmerja. Pojasnili bodo druge oblike opravljanja dela, ki lahko predstavljajo prekarno delo, to so oblike opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava. O prekarnih oblikah dela govorimo tudi tedaj, ko posameznik opravlja delo izven delovnega razmerja, torej po pogodbah civilnega prava ali v okviru statusa samozaposlene osebe, čeprav delo dejansko opravlja v odvisnem, podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi in bi posameznik moral delo opravljati znotraj delovnega razmerja. Tu gre za nezakonito obliko dela in sicer za prikrita delovna razmerja, proti katerim lahko posameznik uveljavlja pravno varstvo. Delavnica bo v drugem zasnovana tako, da bo prikrita delovna razmerja in možnosti za uveljavljanje pravnega varstva ponazorila s konkretnimi primeri iz prakse ter nasveti iz delovnega prava v praksi.

Primoža Rataj je magister prava in asistent na Katedri za delovno in socialno pravo Pravne fakultete UL.

Pravni odbor Gibanja sestavljajo študentje prava in mladi diplomirani pravniki, ki skrbijo za pravno podporo pri delovanju Gibanja. Odbor v sodelovanju z drugimi organizacijami organizira predavanja o pravnih vidikih delovnega prava, s poudarkom na prekarnih oblikah dela, prav tako pa je na voljo za pravna vprašanja prekarcev, ki se obrnejo na Gibanje.

Lidija Jerkič je diplomirana pravnica, tretji mandat predsednica SKEI Slovenije, celotno delovno kariero posvetila položaju delavstva, najprej skozi pravno pomoč, nato kot pravna svetovalka in sedaj kot predsednica največjega industrijskega sindikata. Sodelovala v različnih institucijah, en mandat bila podpredsednica Državnega sveta, še vedno verjamem, da se splača zahtevati drugačen in boljši svet.

Dr. Svetlana Slapšak je antropologinja, bila je redna profesorica za antropologijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na bivši Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. V prispevku Evropska skupnost, terorizem in lenoba: zgodovinska antropologija dela na subkontinentu  analizira odnos zaposlenosti/dela in neposredne demokracije, na primeru edine zgodovinske neposredne demokracije (atenske) in na primeru evropskih držav v 70-ih in 80-ih – dognanja tega raziskovanja bo avtorica predstavila v odgovorih na okrogli mizi Prihodnost dela in socialne države.

Dr. Andraž Teršek je ustavni pravnik in pravni filozof, najprej asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani, nato se je zaposlil kot ustavnopravni raziskovalec na Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede Koper Univerze na Primorskem. Za njegovo ukvarjanje s pravom so značilni upiranje pravniškim dogmam, vztrajanje na trajnem upravičevanju prava z razumnostjo, logiko in moralo ter nenazadnje odkritosrčno preusmerjanje pravniške pozornosti na ljudi in obče koristi. Po njegovem mnenju slovensko ustavno pravo vedno bolj pozablja na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo.

Udeleženci tabora plačajo (del) stroške (-ov) prenočitve in obrokov na taboru.
Za člane Gibanja, ki se bodo udeležili celotnega tabora, je cena dveh nočitev in petih obrokov 40 evrov; za člane, ki se bodo udeležili polovice tabora, je cena ene nočitve in treh obrokov 20 evrov. Polna cena za udeležence tabora, ki niso člani Gibanja, je za dve nočitvi in obroke na celotnem taboru 72 evrov; za eno nočitev in obroke polovice tabora pa 36 evrov.

Celoten tabor bo potekal v Hostlu Panorama.

Svojo udeležbo na taboru sporočite preko prijavnega obrazca:  https://goo.gl/KAN2Ox

Rok za prijavo je torek, 4.7.

Če se boste udeležili tabora, vendar ne potrebujete prenočišča, nam svojo udeležbo sporočite na info@socialna-druzba.si. Na tem naslovu smo dosegljivi tudi za druga vprašanja in predloge.