Odziv na uvedbo plačevanja zaključnih nalog na Univerzi v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je s sprejetjem novega statuta, ki je stopil v veljavo 11. 2. 2017, študentom in študentkam odvzela možnost, da svojo zaključno nalogo v obdobju dveh let po izgubi študentskega statusa predložijo brez finančnih posledic. Univerza 128. člen statuta na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov tolmači tako, da strošek diplomskega in magistrskega dela zaračuna tistim študentom in študentkam, ki niso plačali šolnine in tistim, ki zaključnega dela niso oddali v času, ko so imeli študentski status. Po novem pravilniku tako zaključno delo stane  506,50 € za visokošolske programe 1. stopnje, 634,30 € za univerzitetne programe 1. stopnje in 952,10 € za programe 2. stopnje. Študentom in študentkam v dodatnem letu in zaključnih letnikih je tako onemogočen zaključek študija pod pogoji, po katerih so se vpisali na fakulteto. Nepravočasno oddana zaključna dela bodo plačevale tudi prihodnje generacije.

Pri tem se sprašujemo, ali se odgovorni zavedajo posledic, ki jih bodo nosile študentke in študentje zaradi sprejetja omenjenih aktov. Plačevanje zaključnih nalog, ki ne bodo oddane v času trajanja študentskega statusa, bo študente potisnil še v slabši socialni položaj. Zaradi bojazni, da posamezniku ali posameznici ne bo uspelo pravočasno oddati zaključne naloge, se bo marsikdo odločil za opustitev študija ali pa ga ne bo nadaljeval na višji stopnji. Javno financirani univerzi bi moralo biti v interesu, da študentje in študentke študij zaključijo s kakovostnim končnim izdelkom, ne pa, da jim to onemogoča s finančnim kriterijem.

Ker je UL javna univerza, pričakujemo da svojo dejavnost financira z javnim denarjem in ne s tem, da študentom odredi plačevanje zaključnih nalog ali drugih obveznosti. Absurdno je, da želi zaključna dela, oddana po preteku študentskega status, zaračunati samo redno vpisanim študentom. Zanje je s financiranjem delovanja same univerze to namreč že plačala država. Ponovno smo se znašli v neoliberalnem vrtincu delovanje univerze, ki ga želi UL v zadnjih letih vpeljati tudi s poskusi prikritega uvajanja šolnin. Ker javna univerza ni podjetje, ki bi se financiralo s tržno dejavnostjo, morajo biti njene storitve dostopne vsem. Pri tem pa levji delež krivde za nastalo situacijo nosi tudi država, ki še vedno ne financira petega letnika študija in tako odgovornost financiranja prelaga na članice univerz.

Odgovorne zato pozivamo, da sporno interpretacijo členov Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov umaknejo in tako študij ter njegovo dokončanje omogočijo vsem študentkam in študentom! Predvsem pa, da situacijo vrnejo v stanje, ki je veljalo pred sprejetjem novega statuta.

Sindikat Mladi plus

Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Sindikat prekarcev

Slovenija 20.01.13, univerza v ljubljani, ljubljana, ul, foto: shutterstock