Brali smo knjigo Stephana Lessenicha – Socialna država v prožnem kapitalizmu. Želimo se namreč podrobneje seznaniti s spremembami, ki jih je socialna država doživela v zadnjih desetletjih, saj je socialna država v širšem smislu eno od ključnih vprašanj, ki si jih moramo zastaviti prekarni delavci. Jasno je namreč, da socialna država ne more več temeljiti na predpostavkah fordističnega tipa proizvodnje, ko se je posameznik zaposlil v eni tovarni za 40 let in delal po 8 ur na dan. Gospodarstvo se je (pa če nam je to všeč ali ne) spremenilo in ogromen del delavstva dela v pogojih, ki ne zagotavljajo več kontinuiranega dela. Če so torej socialni prejemki še vedno odvisni od trajanja zaposlitve, je to za prekarne delavce katastrofalno. Prav tako pa moramo postaviti pod vprašaj politiko “aktivacije” prebivalstva, ki disciplinira delavstvo s tem, da od njega neprestano zahteva poslušnost trgu z iskanjem zaposlitev (ki so, kot že nakazano zelo negotove in časovno omejene). Pod pretvezo obtožb, da so delavci leni in neuporabni, se reproducira sistem, v katerem se ljudje pobijajo za drobtinice in so prisiljeni v medsebojno tekmovanje. Prekarni delavci moramo na vso moč zavrniti sistem, ki dopusti, da preživijo le tisti, ki uspejo prvi preteči ciljno črto, ostali pa so lahko prepuščeni životarjenju. Z organiziranjem moramo ponovno vzpostaviti solidarnostne vezi in darvinistični tip družbe pustiti na smetišču zgodovine.
Za več informacij o literaturi in srečanjih se obrnite na borut.brezar@socialna-druzb
