(Ne)plačana pripravništva

Marina Markezič

Definicija pripravništva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pravi, da je pripravništvo delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica. Asociacije, ki se pojavijo posamezniku ob besedi pripravništvo pa so zelo različne: možnost strokovnega usposabljanja, izkoriščanje mladih, življenjska priložnost, poceni/zastonj delovna sila, finančna (ne)odvisnost, (ne)dostojno plačilo za delo… in še bi lahko naštevali. Razlike so seveda pogojene z različnimi položaji posameznika in njegovim zornim kotom. Pa osvetlimo nekatere izmed njih.

Kaj je pripravništvo in v katerih primerih ga je potrebno opravljati

Po Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pripravništvo razmerje, v katerem oseba, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik. Možnost določitve pripravništva mora biti predpisana z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Institut volonterskega pripravništva ureja 124. člen ZDR-1, ki določa, da mora biti v posebnem (področnem) zakonu določeno, da se pripravništvo lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega, da mora biti v zakonu določena obveznost opravljanja pripravništva, mora biti določena tudi možnost sklenitve volonterskega pripravništva. Taki zakoni so recimo Zakon o pravniškem državnem izpitu, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon o odvetništvu pa določa možnost opravljanja pripravništva, ne pa volonterskega pripravništva.

Pravice pripravnika

Razlike v pravicah, ki pripadajo pripravnikom izhaja iz pogodbe, ki jo pripravnik sklene. V primeru plačanega pripravništva pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi, v primeru volonterskega pa posebno pogodbo o volonterskem pripravništvu, ki mora biti sklenjena v pisni obliki.

Pri plačanem pripravništvu delodajalec sklene s pripravnikom pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali za določen čas opravljanja pripravništva. Po ZDR-1 lahko pripravništvo traja največ eno leto, če poseben zakon ne določa drugače. Posebni zakoni ali kolektivne pogodbe določajo tudi potek pripravništva, mentorstvo, program ter način spremljanja in ocenjevanje pripravništva. Pripravnik ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu ozirom pri vrsti dela, za katero se usposablja, vendar ne sme biti nižja od minimalne plače. Po drugi strani pa dobijo mentorji dodatek k plači zaradi opravljanja mentorstva.

 V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Sklenjena pogodba o zaposlitvi zagotavlja tudi obseg socialnih pravic, ki je enak redni delovni zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, odvisno od tega, kakšno pogodbo o zaposlitvi pripravnik sklene.

Na podlagi pogodbe o volonterskem pripravništvu pripravnik ne prejema plačila za svoje delo. V 124. členu ZDR-1 je določena pravica pripravnika do povračila stroškov v zvezi z delom, torej prevoz in malica. Prav tako mora biti v času trajanja volonterskega pripravništva volonterskemu pripravniku zagotovljeno varstvo pri delu, delodajalec ga je dolžan zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Čas opravljanja volonterskega pripravništva ne šteje v delovno dobo, prav tako mora pripravnik sam urediti osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje.

(Ne)zakonitost volonterskega pripravništva

Volontersko pripravništvo je nezakonito v primeru, ko pripravnik opravlja volontersko pripravništvo, za katerega ni izrecne podlage v zakonu. Druga najpogostejša kršitev delovnopravne zakonodaje v primeru volonterskega pripravništva je neizplačilo stroškov v zvezi z delom pripravniku s strani delodajalca.

Pomisleki o volonterskem pripravništvu

Zadnje čase se v javnosti pojavljajo kritike in pomisleki glede razpisov za volonterska pripravništva v okviru javne uprave. Čeprav imajo tako sklenjene pogodbe o volonterskem pripravništvu zakonsko podlago, se sprašujemo, kakšno je njihovo sporočilo mladim diplomantom.

Stvar zornega kota

Po eni strani je volontersko pripravništvo zlata vredna priložnost, v okviru katere neizkušeni diplomanti spoznavajo delovni proces, pridobivajo nove delovne izkušnje in poznanstva. K temu delodajalčevemu pogledu na volontersko pripravništvo pa se pri pripravnikih pojavljajo številni pomisleki. Pripravniki si poleg zgoraj naštetega želijo tudi dostojno plačilo za svoje delo, ki bi prineslo finančno neodvisnost po zaključenem študiju. Vendar so glede na vedno manj razpisanih mest za plačana pripravništva nekako potisnjeni v kot. Ureditev volonterskega pripravništva dejansko favorizira diplomante iz premožnejših družin, ki si tako neplačano pripravništvo lahko privoščijo. Pripravniki v času trajanja volonterskega pripravništva niso samo učeči se posamezniki in tako le v breme delodajalcu, ampak zanj opravljajo delo, od katerih ima sam koristi. Delodajalci ne obešajo na veliki zvon prednosti, ki jim volontersko pripravništvo prinaša: skoraj zastonj delovno silo. Zanimivo je tudi, da mentorji dobijo plačan dodatek k plači za opravljanje mentorstva tudi pri volonterskem pripravništvu.

Nekaj statističnih podatkov

Na podlagi podatkov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo na zadnjem razpisu za pripravniška mesta v izobraževanju razpisanih 200 pripravništev, vendar so vsa volonterska. V sodni statistiki pa lahko najdemo podatke o določenih delovnih mestih na višjih sodiščih.  V juliju sta bili določeni 602 pripravniški mesti, od tega je 208 mest za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču in 394 mest za volonterske pripravnike. V Sindikatu mladi plus so na podlagi ankete o pripravništvu dobili pomenljive rezultate o kršitvah delovnopravne zakonodaje v zvezi z volonterskim pripravništvom. Izmed 345 oseb, ki so bile anketirane, jih kar 61 odstotkov ni dobilo nobenega prejemka v času opravljanja pripravništva.

Pravično plačilo

Evropska socialna listina določa pravice delavcev do pravičnega plačila, ki bo njim in njihovim družinam zagotavlja dostojen življenjski standard. Koliko se vam zdi opis ureditve in stanja volonterskega pripravništva v Sloveniji v skladu s to določbo?