Ljubljana, 30.10.2013
Spoštovani,
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je nevladna organizacija, ki je sodelovala v kampanjah glede Zakona o malem delu in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2. Glede na takratne očitke ministrstva naši organizaciji, da bi bilo bolj smiselno svoje zadržke in ideje sporočiti v času nastajanja same zakonodaje, se tokrat obračamo na vas v želji, da nam prisluhnete in upoštevate naša mnenja. V preteklem mesecu smo neuspešno navezovali stik z vašim kabinetom, iz katerega nismo prejeli nobenega odgovora. Predvsem bi se z vami želeli pogovoriti o naslednjih vprašanjih:
1. Kakšni so dolgoročni načrti glede zaposlovanja v Sloveniji?
V Sloveniji imamo na današnji dan (30. 10.2 013) 119.175 brezposelnih (vir: ZRSZ). Pri pregledu ukrepov aktivne politike zaposlovanja ugotovimo, da so nekateri ukrepi dokaj neučinkoviti na dolgi rok, ker nudijo le začasno rešitev. Namesto sistemskega reševanja problematike, kjer bi s strateško usmeritvijo predelovanja lesa, povečevanja prehranske samooskrbe ali recimo pridelovanja sladkorja v Prlekiji, strateško večali število delovnih mest, pri nas denar namenjamo začasnim ukrepom, kot so spodbujanje samozaposlovanja, javna dela in podobno. Vse to bolj kot konkreten rezultat, popravlja trenutno statistiko. Dodajmo kot zanimivost, da je Slovenija tudi na repu glede odstotka zaposlenih v nevladnih organizacijah v EU, spodbujanja zaposlovanja v tem sektorju pa v zadnjem času ni zaznati.
2. Zakaj aktualni programi spodbujanja zaposlovanja, ljudi silijo v situacijo, da so tri mesece na Zavodu za zaposlovanje, namesto, da bi jih spodbujali v takojšnje zaposlitve?
V primeru, da se želi mlad človek po zaključku študija kar se da najhitreje vključiti na trg dela, mu zakonodaja to otežuje. Po eni strani ministrstvo zagovarja mehanizem Jamstev za mlade, kjer naj bi se mladi kar najhitreje vključili na trg dela, po drugi strani je praksa ukrepov ravno nasprotna – nekdo, ki želi odpreti svoj s. p., mu na zavodu za pomoč v obliki subvencije svetujejo, naj bo 3 mesece prijavljen za Zavodu za zaposlovanje, ker mu drugače subvencija ne pripada. Enako je tudi z zelo opevanimi subvencijami delodajalcem, ki pričnejo veljati s 1. 11. 2013. Še več, če bi želel mlad človek odpreti samostojno podjetje in ne izpolnjuje pogojev za subvencijo, mu zavod ne želi pomagati niti z obiskom delavnice o samostojni podjetniški poti. Ob tem nastane občutek, da sistem spodbuja ljudi k nedelu in da so programi namenjeni statistiki s katero se boste lahko na ministrstvu pohvalili.
3. Zakaj ministrstvo ter vse vlade doslej načrtno prikrivate realno število brezposelnih v Sloveniji, zaradi česar bo Slovenija prejela manj denarja za zaposlovanje preko mehanizma Jamstva za mlade?
Poleg že omenjene kontradiktornosti v drugem vprašanju, je to zelo aktualno vprašanje že nekaj let. Država odlaša z uvedbo enotne evidence vpisov na visokošolske, višješolske in srednješolske programe. S tem zakriva realno situacijo brezposelnosti med mladimi, ki bi bila ob realni številki nekaj odstotkov višja in zagotovo med najvišjimi v Evropi. Evropski mehanizem Jamstev za mlade je nastal ravno na podlagi spodbujanja zaposlovanja mladih ljudi, ki so v trenutni situaciji najbolj ranljiva družbena skupina, za katero se ne zmenite prav dosti. Zaradi prikrivanja realnega stanja in laganja v Evropi so danes mladi v Sloveniji prikrajšani za zajetnejšo pomoč s strani EU pri že omenjenem mehanizmu, vaše nastopaštvo z 9 milijoni evrov pomoči pa kaže na pomanjkanje idej in nenehen “PR”, ki konkretnih rezultatov mladim ne bo prinesel. Še več v primeru, da bodo ukrepi resnično zastavljeni v smeri spodbujanja plačanega pripravništva v javni upravi, kjer pa bo prehodnost v zaposlitev nična, boste na ta način zlorabili in uničili sistem pripravništev, namesto, dabi se zadeve lotili sistemsko in iskali rešitev, kako bodo plačani pripravniki kasneje prišli do služb.
4. Se vam ne zdi, da je v času krize, ko število prekernih zaposlitev narašča, dodatno davčno obremenjevanje delavcev preko avtorskih in podjemnih pogodb, s.p.-jev z najnižjimi prihodki, neprimeren ukrep?
Delež začasnih zaposlitev med mladimi v letu 2011 (od 15 – 24 let) je v Sloveniji večji od 73 %, kar je najvišji delež v EU (povprečno 42 %). Kljub temu pa smo v zadnjih dveh letih priča še dodatnemu porastu teh oblik dela med mladimi. Med samostojnimi podjetniki hitro narašča število takih, ki si ne morejo izplačati niti minimalne plače, veliko mladih izobraženih dela preko avtorskih ali podjemnih pogodb. Zviševanje prispevkov pri omenjenih skupinah bo po našem mnenju še dodatno spodbudilo delo na črno in njihovo životarjenje. Takšni prekerni delavci danes na pogajanjih nimajo pravega predstavnika, zato je ignoranca ministrstva do civilne družbe in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, nedopustna in še dodatno vodi do situacije, ko pravic prekernih delavcev nihče ne upošteva.
5. Kako dolgoročno vidite vlogo Zavoda za zaposlovanje, glede na to, da vse več storitev Zavoda ter posredovanj različnih oblik dela, opravljajo zunanji izvajalci (delavske agencije, regionalni centri za razvoj, študentski servisi …)
Zavod za zaposlovanje bi moral biti odskočna deska na trg dela in ne slepo črevo, katero iskalcu zaposlitve vzame še tisto malo preostale volje ob situaciji, v kateri se posameznik znajde. Pri nas je praksa, da programe spodbujanja zaposlovanja – kot na primer »Podjetno v svet podjetništva« – izvajajo zunanji izvajalci recimo regionalne razvojne agencije. Ostale oblike dela posredujejo delavske agencije, študentski servisi ter zunanji izvajalci programov za usposabljanja brezposelnih. Ob tem se izgublja pomen zavoda za zaposlovanje, ki je postal birokratski aparat, ki posreduje informacije, medtem ko storitve zaračunavajo drugi na katere jih zavod usmerja. Pri tem seveda ni nič brezplačno, kot na primer usposabljanja za brezposelne pri podjetniških idejah, ki ne želijo biti tri mesece brezposelni.
6. Imate poleg represivnih prijemov za preprečevanje dela na črno, v mislih tudi kakšen sistemski ukrep, kot je uvedba davčnih blagajn ali tako imenovana finančna policija?
Inšpektorji, ki preverjajo kupce pred trgovskimi centri, niso najbolj posrečena poteza preprečevanja dela na črno. Sami podpiramo zmanjševanje dela na črno, ne vidimo pa prave poti v tem, da se sistemsko lotevamo tega najprej pri ljudeh, ki so najmanj krivi za visoko sivo ekonomijo. Prevetritve bi bil v tem pogledu potreben tudi sistem javnega naročanja, povečanje nadzora na gradbiščih in podobno.
7. Koliko časa bo ministrstvo ljudem še prištevalo fiktivne dohodke, ki se upoštevajo po zakonu, ki nima sprejetih podzakonskih aktov (ZUPJS), ki naj bi del teh fiktivnih dohodkov tudi urejali?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je državljanom začel pri odmeri socialnih pravic odmerjati fiktivne prilive. Nekatera določila zakona bi morala biti urejena v podzakonskih aktih, ki še danes niso sprejeti. Zakaj se krivice dogajajo na škodo »malega človeka« in za popravo takšnih krivic ni pravega posluha? Za odmero štipendij recimo se upošteva finančno stanje predpreteklega leta, ne glede na dejstva, da nekateri že eno leto nimajo nikakršnih dohodkov.
8. Kdaj bo ministrstvo poslalo odločbe ter odgovore na pritožbe, povezane s štipendijami še iz leta 2012/13?
Na našo organizacijo se obračajo študenti, ki še danes niso dobili odločb oz. odgovorov na pritožbe na odločbe še v prejšnjem študijskem letu. Ker gre velikokrat za državne štipendije, si ministrstvo oz. organi, ki o tem odločajo, takšnega obnašanja enostavno ne bi smeli dovoliti. Zanima nas, zakaj se to dogaja in kdo je odgovoren za to?
9. Na Gibanje smo prejeli informacije, da si delavske agencije različno razlagajo zakonodajo, ki ureja področje agencijskega dela. Kaj ste v preteklih mesecih storili na področju urejanja agencijskega dela?
Agencijsko delo je novodobna oblika prekernega dela, ki jo delodajalci velikokrat uporabljajo. Ravno zaradi prekernosti in s tem večje možnosti izkoriščanja ter manjše možnosti nadzora, je potrebno dobro urediti zakonodajo. So v pripravo zakonodaje vključene tudi civilno-družbene organizacije? Je bila kakšna javna predstavitev mnenj? Ste koga povabili na pogovor pri pripravi zakonodaje ali bo kot običajno tudi tu skrajšan postopek pri sprejemanju zakonodaje?
10. Kdaj bo na vladi prednost pred bankami dobil človek?
Že nekaj mesece nam preko medijev sporočate, da je prva naloga dokapitalizacija bank. Zanima nas, kdaj bo prva naloga človek? Finančne mahinacije politikantsko nastavljenih menedžerjev v državnih bankah (in ostalih podjetjih v državni lasti), ki za svoje neuspešno delo prejemajo celo nagrade iz davkoplačevalskih žepov, so velika klofuta vsem, ki se borijo iz meseca v mesec in jim po neuspešnih bilancah izklapljajo življenjsko potrebne priključke. Iz vlade pa sporočate, da vaši menedžerji potrebujejo dokapitalizacijo in drage avtomobile. Dokler ne bo prioriteta vlade človek in skrb za sočloveka, ta, prejšnja in vse prihodnje vlade nimajo nikakršne legitimnosti. Ko pa bodo menedžerji državnih podjetij zgled skromnosti, takrat bomo krizo in neprijetne ukrepe lažje razumeli tudi vsi državljani. Zakaj na primer država z dokapitalizacijo banke ne prepiše hipotek nepremičnin na stanovanjski sklad in ponudi socialna stanovanja za mlade?
11. Do kdaj se bo nadaljevala ignoranca vašega ministrstva do civilne družbe?
Že nekaj tednov se trudimo stopiti v stik z vami in od vašega kabineta ne prejmemo niti odgovora. Če kdaj, so ravno krizni časi tisti, ko bi ministrstvo moralo prisluhniti ljudem in ne le številkam. Nadaljevanje takšnega odnosa bo pripeljalo do novih protestov, referendumov, interpelacij in političnih kriz, česar pa si v tej situaciji enostavno ne bi smeli privoščiti.
Kot vidite, se je nabralo veliko vsebin, ki bi jih želeli prediskutirati. Verjamemo, da si boste v kratkem našli čas ter nam vsaj pisno odgovorili na zastavljena vprašanja, če se ne želite soočiti z nami ter ostalimi prekernimi delavci.
Želimo vam uspešno delo, več posluha za dobre ideje in veliko modrosti!
Lep pozdrav,
ekipa Gibanja za dostojno delo in socialno družbo
