V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo smo zaskrbljeni nad predvidenimi spremembami Ustave, s katerimi se državljanom RS omejuje vprašanja, o katerih se lahko odloča na referendumu, odpravlja vezanost DZ na odločitve sprejete na referendumu ter vnaša v Ustavo fiskalno pravilo.
Takšne spremembe so še posebej nevzdržne v luči aktualnih protestov na Vseslovenskih vstajah proti odtujenosti političnega odločanja od potreb in zahtev malega človeka. Namesto da bi politika upoštevala glas ulice, ter uvajala spremembe, kjer bi se pri urejanju družbenih odnosov bolj upoštevala stroka in civilna družba, s tehničnimi in vsebinskimi omejitvami ljudem odvzemajo edino možnost, s katero se lahko neposredno zavrnejo številni škodljivi zakoni in mednarodne pogodbe, ter v ustavo vnašajo instrument neoliberalne ekonomske doktrine.
Zato smo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo proti temu, da se na referendumu ne sme odločati o zakonih ki urejajo davke in obvezne dajatve oziroma o zakonih s finančnimi posledicami, saj skoraj vsi zakoni posegajo v javnofinančne izdatke. Ta omejitev, bi v navezavi s fiskalnim pravilom, ki zahteva izravnan proračun, posredno uvedla absolutno prepoved referenduma za večino zakonov, ki so temeljnega pomena za financiranje socialne države. Prav tako smo proti, da se v okviru referenduma prepove odločanje o zavezanosti Sloveniji mednarodnim pogodbam, saj le te lahko odločajo o temeljnih družbenih vprašanjih, in nedavna praksa kaže, da slovenski politiki preko teh pogodb (»fiskalni pakt«) Slovenijo zavezujejo k sledenju neoliberalni agendi.
Proti smo tudi uvedbi kvoruma zavrnitve, s katerim se pogojuje veljavnost odločitve sprejete na referendumu, s tem da zakon na referendumu zavrne kar 1/5 vseh volilnih upravičencev. Torej po novem ne bo dovolj, da zakon na referendumu zavrne večina volivcev, ki veljavno glasuje, temveč morajo volivci, ki zavrnejo zakon predstavljati 20% celotnega volilnega telesa. Povedano v absolutnih številkah. Zakon mora zavrniti kar 343 000 volivcev, če naj referendumska pobuda uspe. Na ta način bo velika večina civilnih organizacij, ki delujejo na prostovoljni bazi, brez finančne, razvejane strukturne in medijske podpore, postavljena v nemogoči položaj prepričati dovolj volivcev.
Glede te tematike, pa je ključno tudi vprašanje zavezanosti Državnega zbora na odločitev sprejeto na referendumu, saj lahko brez tega teoretično poslanci, takoj pa zavrnitvi zakona sprožijo nov zakonodajni proces in ponovno sprejmejo isti zakon. Zato smo proti odpravi ta vezanosti, ki se sedaj predlaga.
Odločno nasprotujemo tudi vnosa fiskalnega pravila v ustavo, saj ustavni strokovnjaki opozarjajo, da v ustavo sodijo le opredelitve o katerih obstaja širok konsenz v družbi, ne pa neoliberalna ekonomska doktrina, ki jo pooseblja fiskalno pravilo. Le ta ima ostre nasprotnike tako v ekonomski stroki, kot tudi med vedno več politiki, ki so po večletnem uničevanju sociale z varčevalnimi ukrepi, dojeli da je cena, ki bi jo morala za rešitev iz krize na takšen način, plačati družba, previsoka, in so tako v dobršnem delu držav EU že opustili zahteve po strogem sledenju fiskalnemu pravilu.
Na tem mestu je potrebno opozoriti tudi na to, da v kolikor Državni zbor sprejme te spremembe ustave, državljani Republike Slovenije, nimajo nobenega vzvoda na voljo, da to preprečijo. Edino 30 poslancev lahko predlaga referendum o tem, za kar pa praktično ni nobenih možnosti, glede na to, da je potrebno najmanj 2/3 večina (60 poslancev od 90ih) za spremembo ustave.
Strinjamo se, da glede referendumske materije obstajajo slabosti, ki jih je potrebno urediti, še posebej v navezavi na možnost razpisa referenduma s strani političnih strank, ki so referendum v preteklosti velikokrat zlorabljale v korist svojih strankarskih interesov. Vseeno pa imamo občutek, da je pravi razlog za žrtvovanje referenduma in vnosa fiskalnega pravila v ustavo, pritisk špekulantov z mednarodnih finančnih trgov. Tako ne moremo pristati na to, da politične stranke pozabljajo na to, da so predstavniki državljanov Republike Slovenije in ne bonitetnih agencij, ko zaradi njihovega pritiska civilni družbi močno omejujejo še zadnji vzvod, s katerim se lahko zaustavi škodljive odločitve za slovensko družbo. Prav tako ne pristajamo na to, da se v naš najvišji pravni akt zapiše neoliberalno doktrino v obliki fiskalnega pravila.
V protest proti sprejetju teh sprememb Ustave, se bo Gibanje za dostojno delo in socialno pridružilo številnimi civilnim organizacijam na vzporedni Skupščini ljudstva, v ponedeljek ob 16ih pred Državnim zborom, kamor vabimo tudi vse druge državljane in državljanke Republike Slovenije, ki jim ni vseeno v kakšni državi bomo živeli. Poleg tega pa pozivamo poslance, da pred odločanjem o tako pomembnih spremembah ustave, upoštevajo glas ljudi, ki so jih izvolili, ter strokovnjakov, ki se ne strinjajo s temi rešitvami, saj v kolikor bodo te spremembe sprejete smo popolnoma prepustili svojo usodo in usodo naših zanamcev vsaj za nekaj desetletij do morebitne ponovne spremembe Ustave v roke politikov. In vsi vidimo kam nas je to do sedaj pripeljalo.
Matej Jemec, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
