Prihodnost mladih je negotova

LJUBLJANA, 21.4.2011
Tomaž Čurk, koordinator za področje zaposlovanja

Starši ti dajo življenje, te vzgojijo, poskrbijo da se primerno izobraziš in te nato spremljajo, ko se podajaš v isti krog s svojimi otroki. Tako je krog izgledal v preteklosti, v zadnjih letih pa nam je uspelo ustvariti še en korak. Namreč po tem ko te spravijo skozi izobraževalni sistem, te starši še nekaj let preživljajo oziroma ti nudijo dom, ker si svojega doma mlada oseba finančno ni sposobna zagotoviti. Tako imamo dandanes dve tretjini mladih, starih med 25. in 29. let, ki še vedno uživajo oz. izkoriščajo prednosti ‘mama hotela’.

Glavni razlog za podaljševanje dobe ‘polodraslosti’ je finančna neodvisnost, ki jo mladi vse težje in težje dosegajo. Večina mladih je zaposlenih v negotovih oblikah dela, ki so velikokrat slabo plačana in jim zaradi kreditne nesposobnosti ne omogočajo osamosvojitve in odcepitve od svojih staršev. Brez zagotovljene zaposlitve je tudi težko začeti ustvarjati družino, kar ima lahko v prihodnosti za posledico velike probleme v demografski podobi naše države. Saj se vsi zavedamo, da smo v situaciji, ko čisto vsakemu ne moremo ponuditi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar so se negotove oblike dela, predvsem med mladimi v Sloveniji, v zadnjih letih izjemno razširile, tako da smo daleč za povprečjem Evrope, kar se tiče števila mladih z zaposlitvami za nedoločen čas.

Eden večjih absurdov naše države pa je, da že dalj časa stremimo k visoki vključenosti mladih v programe terciarnega izobraževanja, po drugi strani pa imamo veliko število diplomantov oz. visoko izobraženih ljudi, za katere ne vemo kam z njimi. V ta kader vložimo vsaj 17 let naših najboljših šol, kar predstavlja kar veliko finančno breme za državo, nato pa po vseh teh letih šolanja, takšna oseba pristane na Zavodu za zaposlovanje in ugotovi, da bo v svojem poklicu skoraj da nemogoče prišla do zaposlitve. In kaj kmalu po tem, taka oseba (po načelu vsako delo šteje) sprejme zaposlitev, za katero je prekvalificirana in v bistvu zasede delovno mesto manj izobraženemu iskalcu zaposlitve.

Zavod za zaposlovanje se sicer z vrsto ukrepov Aktivne politike zaposlovanja trudi povečati zaposljivost, vendar je v APZ vključenih premalo brezposelnih oseb, programi pa so žal tudi premalo učinkoviti. V prvi polovici leta 2010 je bilo tako v ukrepe APZ vključenih nekaj manj kot 30.000 brezposelnih oseb. S pomočjo ukrepov APZ se je od januarja do aprila 2010 zaposlilo nekaj več kot 10.000 brezposelnih oseb (nekaj več kot 6.000 če ne upoštevamo zaposlitev s pomočjo subvencij), za kar je Zavod v prvi polovici leta 2010 porabil skoraj 68 milijonov EUR.

Ob dragi in ne preveč učinkoviti aktivni politiki zaposlovanja pa skrbi predvsem dejstvo, da v Sloveniji premalo truda in denarja vložimo v smeri ustvarjanja novih delovnih mest, ki bi predstavljala visoko dodano vrednost. Toliko se ukvarjamo s samo sanacijo podjetij na robu propada, da se sploh ne oziramo na nekatere dejavnike, ki ustavljajo oz. odvračajo tuje in domače investitorje. Nihče se ne ubada z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja različnih soglasij in dovoljenj, ki pri investitorjih pogosto ubijejo vsako idejo o prihodu v Slovenijo. Po raziskavi ”Doing Business 2011” se Slovenija po kriteriju potrebnega časa za pridobitev gradbenega dovoljenja uvršča šele na 105. mesto izmed 183 držav OECD.

Dejstvo je, da je potrebno na področju zaposlovanja še ogromno dela. Predvsem pa je potrebno poskrbeti, da bomo ves visoko kvalificiran kader, ki ga naš šolski sistem proizvaja, znali dobro izkoristiti. Imamo ogromno mladih diplomantov, ki bi lahko s svežimi idejami in delovno vnemo marsikateremu delodajalcu predstavljali veliko dodano vrednost, vendar nikdar ne dobijo priložnosti, saj se jih obravnava kot trenutni strošek, namesto da bi bili obravnavani kot naložba v prihodnost. In tako potem ta delovna vnema in kreativnost počasi umirata; ali na slabo plačanem delovnem mestu, ki ne omogoča kreativnega sodelovanja v delovnem procesu, ali pa na Zavodu za zaposlovanje – v obeh primerih nastradata razvoj in blaginja naše države ter posledično pač vsi državljani.