Z izbrano zasedbo o malem delu

LJUBLJANA, 6.4.2011

Na okrogli mizi v Novem mestu 5.4.20011, se je zopet zbralo večje število govorcev, kot tudi obiskovalcev v publiki. Očitno se je javnost šele v zadnjih dneh pred referendumom o malem delu 10.aprila začela bolj intenzivno posvečati tej tematiki.

Zp1010312brano občinstvo so nagovorili: dr. Anja Kopač Mrak iz MDDSZ, Tomaž Čurk predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Franci Judež predsednik Društva novomeških študentov, Slavko Gegič iz LDS, Borut Cink iz podmladka LDS, Boštjan Grobler iz Mservis študentskega servisa ter Majda Marolt, ki je predstavila stališče ZSSS, kjer je sekretarka za Dolenjsko regijo.

Poizkusili se bomo držati reka: ”Jedrnatost je sestra nadarjenosti”, tako da bo tokrat povzetek malo krajši, kot je to običajno.
Dr. Mrakova je izpostavila dejstvo, da Zakon o malem delu (ZMD) nikomur ničesar ne jemlje ter da na trgu dela obstaja potreba po občasnih in začasnih delih. Možnost opravljanja dela so dali 3 skupinam, torej mladim, brezposelnim ter upokojencem, ker ne želijo nikogar diskriminirati. A to pa ni diskriminatorno, da bi morali upokojenci za boljše življenje še po pridobitvi pravice do pokojnine delati?
Tomaž Čurk je poudaril, da je študentsko delo res preraslo svoje začrtane okvirje, da pa ureditev v obliki ZMD ni rešitev. Situacijo s fiktivnimi vpisi bi lahko rešili z enotno evidenco vpisov ter tako študentsko delo omogočili zgolj tistim, katerim je v osnovi bilo namenjeno, torej tistim, ki jim je to socialni korektiv za omogočanje študija. ZMD upravičencem do opravljanja malega dela prav tako ne nudi skoraj nobenih pravic (regres, malica, stroški prevoza…), državne blagajne se bodo praznile, z zaslužkom okoli 2.500 EUR letno pa se ne bo dalo preživeti.
Slavko Gegič je orisal svojo izkušnjo s študentskim delom iz približno 30 let nazaj, poudaril je, da je bilo takrat veliko slabosti. ZMD ni idealen, prinaša pa marsikaj pozitivnega. Slovenija je zelo solidno urejena socialna država, malo delo pa z rednimi delovnimi razmerji nima nobene veze, kvečjemu bo pozitivno vplival na nastanek novih rednih delovnih mest. Vsekakor, če bo ZMD potrjen, lahko čez par let to napoved preverimo…
Majda Marolt je tako kot njena krovna organizacija ZSSS, proti malemu delu. Skrbi jo predvsem nadzor nad opravljanjem malega dela, saj je že trenutno ob približno 4x manjšemu številu upravičencem za opravljanje študentskega dela nadzor slab. Kaj bo šele takrat, ko bo upravičenih oseb okoli 800.000?
Boštjan Grobler poudarja, da rizični sklad že zdaj imamo, tako da to ne bo neka novost. Neplačevanja študentom je malo, zadeve pa hitro uredijo s strani Servisa, saj plačila izterjajo oni. ZMD je zelo birokratsko kompliciran, ima omejitve, ki so težko nadzorljive, zato meni, da bi ZMD anomalije na trgu dela le še povečal in ne zmanjšal, kot si to želi MDDSZ.
Stališča podmladka LDS je predstavil Borut Cink, ki ZMD podpira ob ključni predpostavki, da se vzporedno z ZMD naredi še prenova štipendijskega sistema. Meni da bo zato potreba po delu študentov manjša, saj jim bodo v pomoč različne štipendije. Žal smo spet zgolj pri obljubah o štipendijah, tako da o vzporednem urejanju ZMD in Zštip ne moremo govoriti.
Franci Judež iz DNŠ si želi, da njegovega dela ne bi nihče omejeval. Če je zmožen delati in študirati, naj se mu to omogoči. Ob tako veliki konkurenci, kot bi nastala na trgu ob uveljavitvi ZMD, bo to nemogoče, saj enostavno dela za vse upravičence ne bo dovolj. Za svojo pokojnino se pa tudi ne ozira, saj bo blagajna takrat že prazna, ko bi on lahko koristil pravico do pokojnine…

Toliko na kratko iz Novega mesta, kjer presenetljivo vprašanj iz publike ni bilo. Očitno so gostje tako dobro predstavili svoja stališče, da so zadovoljili pričakovanjem publike.
Se vidimo 10.aprila, ko bomo glasovali o Zakonu o malem delu.