LJUBLJANA, 22.3.2011
Zakon o malem delu upokojencem na široko odpira vrata do občasnih del in s tem do možnosti dodatnega zaslužka. Ob povprečni pokojnini 583€ in ob dejstvu, da 40% vseh pokojnin ne dosega 500€, je to več kot dobrodošel finančni vir. Vprašanje pa je, ali ne bo potem malo delo postalo izgovor za (pre)nizke pokojnine ter ali podpreti zakon, ki je v prid le eni socialni skupini, medtem ko svoje mlajše kolege postavlja v zelo neugoden položaj?
Po novem zakonu bodo občasna dela, ki so bila doslej v veliki meri dostopna le dijakom in študentom, lahko opravljali tudi brezposelni, tujci in upokojenci. Prav za slednje je ta oblika dela na prvi pogled še najmanj problematična, saj upokojencem ob primerjavi z ostalimi socialnimi skupinami, ki bodo vključene v malo delo, pokojnine zagotavljajo še najvišjo stopnjo socialne varnosti. Vseeno te pokojnine v veliko primerov ne zagotavljajo človeka vredno življenje, saj kar 40% pokojnin ne dosega 500€ in so torej znatno nižje od 562€, kot določa prag revščine. Povprečna neto pokojnina pa znaša 576€ in si z njo ljudje, ki so celo življenje delali, ne morejo privoščiti ravno luksuznega življenja. Torej upokojencem bi še kako prišla prav možnost dodatnega vira dohodka. Vseeno pa ne smemo pozabiti, da naj bi bil pokoj namenjen vse prej kot temu, da bi morali ljudje po polni delovni dobi še naprej delati za preživetje. Problem, ki se lahko tu pojavi je ta, da bo vlada na dolgi rok upravičevala nizke pokojnine z možnostjo dodatnega zaslužka upokojencev. In če že sedaj upokojenske organizacije pozdravljajo možnost dela upokojencev in ob tem ne postavljajo očitka, da bi upokojenci v prvi vrsti morali imeti dostojne pokojnine, je strah pred takšno politiko vlade še večji.
Nadalje je problematično skoraj 3x nižje vplačevanje malih delavcev v pokojninsko blagajno, ki za pokojnine plačujejo 9% od bruto dohodka, v primerjavi z redno zaposlenimi, kjer se v pokojninsko blagajno plačuje 24,35% plače. Po projekcijah iz Nemčije, kjer malo delo predstavlja 20% vsega opravljenega dela, bi to bil resen problem za slovensko pokojninsko blagajno. Res se sedaj iz študentskega dela nič ne vplačuje za pokojnine, a študentsko delo predstavlja 3,7% vsega opravljenega dela. Torej če bi se v Sloveniji malo delo razširilo na obseg Nemčije, bi to pomenilo, da bi se približno dobrih 16% rednih in drugih oblik zaposlitev spremenilo v mala dela s približno 3x manjšim vplačevanjem v pokojninsko blagajno. Če upoštevamo, da se iz malega dela plačuje 9% več za pokojnine kot iz študentskega dela, in da se iz vseh oblik zaposlitve, ki bi postale žrtve malega dela ne plačuje 24,35 % v pokojninsko blagajno, pridemo do približno 10% manjšega financiranja pokojnin. Če bi se malo delo še bolj razširilo, bi bil ta procent še ustrezno večji. Ob že tako nizkih pokojninah, je vsakršno zmanjševanje pokojnin nesprejemljivo. Dejstvo nižjih pokojnin pa bodo lahko izrabili vladajoči kot dodaten argument za posluževanje malega dela.
Na tem mestu je potrebno poudariti, da ne bi bilo nevarnosti zgoraj naštetih problemov, če bi se malo delo uvedlo le za upokojence in če bi se zagotovile pokojnine, ki bi ljudem omogočale človeka vredno življenje. Zakaj vlada ne uvede takšne oblike dela le za upokojence, čemur ne nasprotuje nobeden, in na vsak način želi vanj vključiti še ostale socialne skupine, je vprašanje za kakšno drugo temo. Že sedaj bi lahko upokojenci delali preko malega dela, kot je zapisan v Zakonu o preprečevanju dela na črno, ampak je ministrstvo ”pozabilo” spisati zanj pravilnike.
Na podlagi zgornjih projekcij in podatkov je torej uvedba malega dela ugodna le za sedanje upokojence, medtem ko bodo prihodnji upokojenci občutili že vrsto neugodnosti, ki jih v paketu s seboj prinaša ta dodaten vir dohodka in se prav lahko znajdejo v podobnem položaju kot študentje, tujci, brezposelni in delavci, katerim malo delo prinaša prekerno obliko zaposlitve, ki ne prinaša skoraj nobenih pravic iz dela, in podlago za njihovo izkoriščanje s strani delodajalcev.
Podpreti ta zakon iz stališča, da je to ugodno za mojo socialno skupino, in še to le za mojo in bližnje generacije, ni samo neodgovorno, ampak v nasprotju z vrednotami solidarnosti, vzajemne pomoči, socialne pravičnosti in delovanja v dobro družbe. Z vrednotami, katerih zgled naj bi bile prav starejše generacije.
