LJUBLJANA, 21.3.2011
Marjanca Grm
Ekonomski položaj Slovenije se slabša iz dneva v dan, pravih odgovorov vlade pa ni in ni. Pravzaprav jih niti ne pričakujemo več, saj je slovenska politična elita očitno popolnoma nesposobna oblikovati pametno in konsistentno politiko v današnji kompleksni družbi 21. stoletja. Prevladujejo kaotični ukrepi, ki so plod dela posameznega ministrstva, pri čemer je bogokletno pričakovati, da bi posamezna ministrstva med seboj sodelovala in usklajevala sprejete ukrepe.
Tipičen primer take politike je prizadevanje ministra Gasparija, ki si želi zmanjšati visoko 60 odstotno davčno obremenitev plač visoko izobraženih ljudi, saj so te obremenitve tako visoke, da za podjetja delavci tega ranga niso zanimivi. Hkrati pa minister Marušič želi reformirati zdravstveno blagajno s prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno, pri čemer bi spremenil tudi način plačila tega zavarovanja. Sedaj vsak posameznik plača enak znesek, po novem bi vsak zavarovanec plačal enak odstotek od svoje plače. Kar pomeni, da bi se davčna obremenitev višjih plač še povečala. Razumi, kdor more!
Je pa odgovor vlade na prihajajoča referenduma o malem delu in pokojninski reformi perverzen. Najprej je vlada namerno ločila oba referenduma, ki bosta tako izvedena na različen datum. In s tem pognala »v zrak« približno 4 milijone evrov. Ni namreč nobenega pametnega razloga, da ne bi imeli obeh referendumov na isti dan; razen seveda »izračuna« vlade, da obstaja večja verjetnost padca referendumov, če ju izvedejo na ločena datuma!
Hkrati je vlada začela dobesedno groziti posameznim slojem davkoplačevalcev s »povračilnimi« ukrepi v obliki znižanja sredstev, če bi Zakon o malem delu (ZMD) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) slučajno padla. Na udaru so javni sektor, upokojenci in ljudje, ki prejemajo določene socialne transferje. Kar je podlo. A hkrati pričakovano. Kaj pa lahko pričakujemo od vlade, ki skuša svoje breme odločitev prevaliti na Ustavno sodišče?
Saj konec koncev vsi vemo, da je potrebna in neizogibna sprememba študentskega dela, a neetično je spreminjati sistem na način, kot to želi storiti vlada, torej z ZMD. Pa poglejmo: ali je gospod Pahor optimiziral porabo denarja, ki ga porabljamo skozi javna naročila? Ali je racionaliziral porabo investicijskega denarja, ki ga troši država skozi gradnjo cest, bolnišnic, termoelektrarne TEŠ6 ipd.? Ali je racionaliziral gospodarjenje v podjetjih, kjer ima država odločilni vpliv (Slovenske železnice, NLB, NKBM ipd.)? Ali si vlada sistematično prizadeva za povečano konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Na nobeno od teh vprašanj ne moremo odgovoriti pritrdilno!
In dokler odgovor na večino zgornjih vprašanj ne bo pritrdilen, je sprejem ZMD in Zpiz-2 skrajno vprašljiv oziroma pospremljen z negodovanjem davkoplačevalcev, ki ne morejo verjeti, da vlada lahko zagovarja take cinizme! Najmanj neokusno je zahtevati odrekanje od revnih slojev prebivalstva, medtem ko »orgije« s porabo proračunskega denarja nemoteno potekajo naprej!
