LJUBLJANA, 16.3.2011
Dijaško organizacijo Slovenije (DOS) veseli, da se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) končno zganilo in naredilo nov korak k urejanju in preoblikovanju področja štipendiranja. Žalosti pa nas, da to ni bil korak naprej. Z novim zakonom so namreč ponovno brcnili v temo! Zakon govori o štipendijah, o finančni podpori ki jo prejemajo podpore potrebni in dijaki, ki so se na določenih področjih izjemno izkazali! Novi Zakon o štipendiranju, pa si tega imena sploh ne zasluži, saj za dijake štipendije ukinja ali pa zvišuje cenzus na previsoke omejitve. In tako na laž postavlja svoje ime! DOS opozarja, da je popolnoma nedopustno, da bi se z novim Zakonom o štipendiranju štipendije podeljevale zgolj za dodiplomski študij in s tem dijakom postale popolnoma nedostopne. S tem bi tudi socialno ogroženi dijaki postali popolnoma odvisni od dohodka njihovih staršev, ki pa je v mnogih primerih že tako majhen. Država zagotavlja, da se bodo državne štipendije nadomestile z novim višjim otroškim dodatkom, kar pa je golo zavajanje javnosti, namreč novi otroški dodatek je več kot za polovico manjši od stare štipendije, ki jo je dobil DIJAK, sedaj pa denar dobijo STARŠI. S tem ko denar dobijo straši država ponovno poskrbi za še večjo odvisnost dijaka od staršev. Dijak tako v srednji šoli težko postane samostojen. Za sindrom vse večjega števila ‘maminih sinčkov’ in ‘očkovih punčk’, naj tako krivijo kar sami sebe.
Na DOS-u opozarjajo, da novi dodatek za uspeh v nobenem primeru ni dovolj visok. Novi Zakon predvideva, da se dodatek izplača enkrat letno in sicer v višini 200 evrov. To pomeni drastično znižanje tega dohodka. Za primerjavo: sedanji veljavni Zakon dijakom štipendistom dodeljuje dodatek za uspeh v izplačilih mesečno, v višini za povprečje najmanj 4,1 približno 20 evrov oz. za povprečje najmanj 4,5 približno 40 evrov (na mesec). Tako dijaki štipendisti s trenutnim zakonom prejemajo približno 240 evrov oz. 480 evrov letno, z novim zakonom pa je predvidenih le 200 evrov na leto. Tudi vsak učenec 1. razreda bi prepoznal očitno razliko, Ministrstvo pa bi nas rado prepričalo, da je zakon za nas dober !?
Glede Zoisovih štipendij, opozarjamo da je trenuten predlog o sočasnem izpolnjevanju dveh kriterijev le grobo enostransko zmanjševanje števila prosilcev za štipendijo in ni v skladu z načelom spodbujanje dosežkov oz. nadarjenosti. S takšnim ukrepom bi dosegli le močno znižanje prosilcev, iz sedanjih 1400 na predpostavljenih 200, kar se nam zdi nedopustno.
Iz spodnje preglednice (Podatki o podeljenih Zoisovih štipendijah po posameznih merilih) je razvidno, da je od sedanjih 7.392 prejemnikov Zoisove štipendije, kar 5.328 (72%) takšnih, ki so štipendijo dobili na podlagi merila o uspehu. Večina teh po novih ‘združenih’ merilih štipendije ne bi dobili. Še en primer za prvošolčke?
Podatki o podeljenih Zoisovih štipendijah po posameznih merilih:
Z ukinitvijo brezplačne malice se je finančno breme staršev povečalo. Družinski proračun, čeprav v mnogih primerih že tako majhen, pestijo še vsako leto dražji dijaški in šolski prevozi. Dodatek za prevoz pa je premajhen in se kljub ukinitvi državnih štipendij ni niti malo dvignil. Kljub vse dražjim življenjskim potrebščinam, se je država odločila še malo bolj obremeniti družinsko denarnico. Namesto pomoči, v času krize dobivamo nove davke, štipendije pa se ukinjajo. Edini samostojnosti, ki nam je redkim dijakom ostala, Zoisovi štipendiji, pa so pogoje za pridobitev le te, tako močno zvišali, da jo bo pridobila le majhna elita dijakov.
Seveda se vprašamo, kaj bi ob izgubi prejemanja dijaki naprej žrtvovali. Odgovor večine je seveda športne dejavnost in aktivnosti. Tako bo lahko država v prihodnje razloge za fizično neaktivnost mladih iskala pri sebi.
Je naša vlada prijazna? Vso krivdo za neaktivne in neizoblikovane, nesamostojne ter nemotivirane prihodnje generacije bodo namreč morali prevzeti nase! Sedaj porablja davkoplačevalski denar za ustvarjanje novih zgrešenih zakonov, katerih posledic se sploh ne zaveda; čez nekaj let, ko pa se bodo posledice pokazale v vsakdanjem življenju, pa bo ponovno zapravila ogromno denarja za odpravo teh posledic! In denarja bo čudežno ponovno zmanjkalo za projekte, ki bi nas približali razvitosti ostalih srednje evropskih držav.
In ko sami sebe vprašamo, kdaj se bo gospoda naveličala delati take neumnosti, je odgovor na dlani!
Dokler bo neovirano služila denarce in dokler jim odločno ne bomo povedali, da imamo dovolj!
