LJUBLJANA, 12.3.2011
Prvi dan referendumske kampanje je zaznamovalo precej dogodkov, med njimi tudi okrogla miza v Dravogradu. Precejšnje število gostov je pripravilo skoraj dvourno debato na temo Zakona o malem delu. Kresala so se mnenja, vendar pa novitet ali presenečenj ni bilo zaznati.
Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je jasno in glasno povedal, da je bil celoten postopek do sprejetja Zakona slab, posledice pa so jasno vidne, ob tem pa se je strinjal s sogovorniki: 
”Minister poudarja da je malo delo najbolj primerljivo študentskemu delu, vsi govorci v dvorani pa se strinjamo, da je študentsko delo slabo. Se pravi, uvajamo slabo obliko dela, ki je primerljivo s študentskim ter to razširjamo na skupine brezposelnih in upokojencev.” Spomnil je tudi na vlogo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v bistvu sprožila postopek za zakonsko podlago malemu delu z direktivo, kjer je fleksibilnost na prvem mestu. Krize pa niso zakuhali ljudje, ki bodo delali preko malega dela. Minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je bil osrednji gost okrogle mize, je zanikal pritiske OECD-ja, češ, da je ta organizacija pomembna zato, da državam članicam nastavlja ogledala, ko jih te potrebujejo. Spomnimo, za to volivci in volivke plačujemo okoli 2,3 mio EUR letne članarine, kar pa po ministrovih besedah ni bistveno, saj je ta organizacija pomemben faktor za reševanje težav, ki se še šele lahko pojavijo.
Lojze Raško, sekretar v koroški organizaciji Zveze svobodnih sindikatov, se je strinjal s Funklom in povedal, da sodelovanje in pogajanje o nekem zakonu ni to, da je zakon spisan že v treh četrtinah in se nato pričakujejo pripombe. Zakone je treba ustvarjati skupaj s tistimi, ki jih zakon zadeva. Opaziti je bilo, da se je na stran ministra Svetlika postavil Gašper Kokot, predsednik Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij, ki je bil tudi organizator okrogle mize, pri pisanju Zakona pa najverjetneje ni sodeloval.
Uroš Petohleb, sedaj generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije, v preteklosti pa študentski predstavnik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, je bolj kot o Zakonu, govoril o študentskih organizacijah in žalostnih dneh v preteklem letu.
Kot odličen retorik se je izkazal Matevž Frangež, SD-jev poslanec v Državnem zboru, ki je med drugim priznal, da v večini odloča politika in brez nje ne gre. Ali imamo potemtakem v Sloveniji demokratičen političen sistem (demos – ljudstvo) ali morda vendar le elitističnega (eligere – izbrati; ki označuje najpomembnejših ali najsposobnejših).
Kakorkoli že, 10. aprila 2011, imamo volivci in volivke možnost demokratično odločiti na referendumu, le eliti ne smemo podleči.
