LJUBLJANA, 12.3.2011
Prejšnja vlada je ob pričetku mandata obljubljala, da bo poskrbela za 10.000 novih štipendij. Tudi na podlagi teh obljub je leta 2007 v veljavo stopil Zakon o štipendiranju, na katerega so imele dijaške, študentske in ostale mladinske organizacije veliko pripomb, saj so njihovi izračuni pokazali, da se število štipendij ne bo povečalo. Bojazen se je uresničila – v študijskem letu 2007/08 se je pojavilo veliko dijakov in študentov, ki so dotedaj prejemali državno štipendijo, na podlagi novega zakona, ki je v cenzus za izračun upravičenosti do štipendije štel še nekatere družinske prihodke (npr. otroške dodatke), pa so to štipendijo izgubili. Mnogi med njimi so cenzus presegali le za nekaj evrov. Tako je bilo ob koncu mandata prejšnje vlade podeljenih za približno 4.000 štipendij manj in ne 10.000 več, kot obljubljeno.
Nova vlada je, tudi pod pritiski mladinskih organizacij, kmalu po nastopu mandata, pripravila spremembe Zakona o štipendiranju in nekoliko povišala vstopni cenzus. Število vseh državnih štipendistov se je v študijskem letu 2010/11 resda povečalo za okoli 5.000, a ne le zaradi povišanja cenzusa, temveč tudi zaradi nastopa gospodarske krize in povečanja brezposelnosti, zaradi česar je bilo do štipendije upravičenih več dijakov in študentov. Hkrati je vlada obljubila popolno prenovo Zakona o štipendiranju.
V začetku prejšnjega leta je tako Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS (MDDSZ) pripravilo izhodišča za novo politiko štipendiranja. Nato je Državni zbor RS na predlog MDDSZ, pol leta preden je sploh javno predstavilo osnutek novega Zakona o štipendiranju, julija 2010 sprejel t.i. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim se s prihodnjim študijskim letom ukinjajo državne štipendije za mlajše od 18 let ter otroški dodatki za starejše od 18 let. Otroški dodatki naj bi se sicer povišali, do štipendij pa bi bilo po novem upravičenih najmanj 10.000 več študentov. Cenzus za upravičenost do državne štipendije naj bi se resda povišal, a se bo vanj po novem štelo tudi premoženje, ki ga premore družina štipendista (nepremičnine, avtomobili, ipd.), ministrstvo pa tudi tu (podobno kot pri Zakonu o malem delu) ni predstavilo nikakršnih analiz o tem, ali se bo število štipendistov res povečalo za 10.000 in kako bo na izračun cenzusa realno vplivalo premoženje družine prejemnika štipendije.
Nov zakon o štipendiranju, ki ga je ministrstvo v javno obravnavo poslalo med božično-novoletnimi prazniki, sicer predvideva nekatere delne izboljšave, a so te redke. Ob (ponovni!!!) spremembi sistema štipendiranja nadarjenih, bo Zoisovo štipendijo izgubilo čez 1.000 sedanjih štipendistov. Višina štipendij se ne bo bistveno povišala, že sedaj povprečna državna štipendija za študente znaša nekaj manj kot 180 evrov (mimogrede: lanska ocena MDDSZ-ja o višini minimalnih življenjskih stroškov znaša 562 evrov, prag revščine je določen pri 593 evrih). S takšnimi sredstvi pa socialno ogroženi študent težko preživi, sploh ob dejstvu, da marsikatera najemnina študentske sobe v enem od univerzitetnih središč presega višino povprečne štipendije, starši pa študentu zaradi lastnega slabega socialnega položaja niso zmožni sofinancirati sprotnih stroškov. Pogosto se tako dogaja, da je ob mizernih štipendijah študent dejansko prisiljen delati preko napotnice in tako celo finančno pomagati svojim, prav tako socialno ogroženim staršem. Smisel študija in statusa študenta tako ob mizerni štipendiji, nizki plači svojih staršev (če ti že niso brezposelni), ki komaj sproti shajajo ter miloščini države, ki jo v obliki bornih pokojnin prejemata njegova babica in dedek, na ta način izgubi na pomenu. Tega ne more rešiti noben nov zakon, ki prinaša za nekaj deset evrov višje štipendije in nekaj tisoč (če sploh!!!) novih štipendij! Predstavljajmo si, kako bi izgledalo stanje že sedaj socialno ogroženega dela študentske populacije ob morebitni uveljavitvi Zakona o malem delu in (še vedno) nezadostni štipendijski zakonodaji, ki se bo, glej ga zlomka, kot vse kaže, pod pretvezo več in višjih štipendij sprejela v času kampanje o Zakonu o malem delu. Zgodba o slabem socialnem položaju slovenskih študentov, številnih brezposelnih in mnogih propadlih podjetjih, ni zgodba o »zlobnem študentskem delu«, je predvsem zgodba o tem, kako država ne zna poskrbeti in vlagati (tudi in predvsem prek štipendij) v znanost, raziskave ter razvoj bodočih kadrov.
Zakon o štipendiranju bo za študente v primeru državnih in Zoisovih štipendij v veljavo stopil oktobra letos. Zgolj slabo leto dni po uveljavitvi zakona, bo mandat zaključila sedanja vlada. Šele tedaj bodo znane končne številke o (novih) podeljenih štipendijah, zgodba se bo ponovila, vlada se bo menjala, odgovarjal pa ne bo nihče. Zveni znano?
