Zakon o malem delu močno omejuje študentsko delo, ki tretjini študentom omogoča študij. Študentje si preko študentskega dela zaslužijo denar, da lahko plačajo najemnino, hrano, stroške prevoza, študijske literature. Štipendije za socialno ogrožene so sramotno nizke, obenem pa jih je še nekajkrat premalo. Čakalna vrsta za študentski dom vsako leto pusti na cedilu okrog 5500 študentov, stroški študija pa se vztrajno povečujejo.
Študentsko delo, kot ga poznamo sedaj je rezultat »dogovora« med državo in študenti. Socialni položaj študenta in razmere za študij so v Sloveniji že vrsto let katastrofalne, zato davčno ugodno študentsko delo lajša dostopnost do študija tudi socialno šibkejšim. Bivanje v študentskem domu je privilegij oziroma redkost. Večina študentov biva doma ali pri zasebnikih, brez kakšne oblike subvencije. Stroški prevoza so visoki, štipendijo dobi samo vsak peti študent, pa še to v povprečju 3 krat manj, kot je potrebno za bivanje v univerzitetnem mestu. Vse te anomalije, ki tarejo povprečnega študenta in predvsem njihove starše, se je vsaka vlada do sedaj, zavezala odpraviti. Vsem do sedaj je seveda spodletelo. Zaradi neurejenih razmer v študentski sferi (izredni študij, nepravilna implementacija bolonjske reforme, slabo spisani in izvajani študijski programi, nezaposlenost diplomantov), je situacija ušla izven nadzora. Študentsko delo se je razmahnilo, saj so študentje potrebovali denar za študij. Zaradi slabih perspektiv za mlade je študij oziroma status študenta postal boljša alternativa brezposelnosti in životarjenju pri starših. Oblasti so svoje pridodale s polomom na celi črti, še posebej kar se tiče nadzora in evidentiranja študentov in prišli smo do današnje situacije.
Vlada se je odločila presekati gordijski vozel in rešiti vse probleme na en mah, sistemsko in na videz enostavno. Zakon o malem delu bi naj prinesel štipendije za socialno ogrožene, vzpostavil vez mladih s trgom dela po diplomi, poskrbel za pridobivanje izkušenj med študijem in srednjo šolo, aktivno staranje upokojencev, ohranjanje stika brezposelnih z delodajalci in še marsikatero floskulo smo lahko slišali. Malo delo, kot so si ga zamislili na MDDSZ, v kombinaciji z neobstoječim nadzorom, bo v naši državi pripomoglo k še večji zmedi in prikrivanju realnega stanja, na kratki rok zmanjšalo proračunski primanjkljaj, na dolgi rok pa ga povečalo, omogočilo izkoriščanje malega človeka in pokazalo vse šibkosti, na katere opozarjajo nasprotniki takšne zakonodaje.
Študij si bodo lahko privoščili samo še mladi iz premožnejših družin, ki jih bo ravno toliko, da bodo imeli vsi prostor v študentskem domu in vsi štipendijo. Škoda le, da jih bo petkrat manj, kot sedaj. Zbogom, družba, ki temelji na znanju, pozdravljen elitizem.
