V Avstriji in Nemčiji, kjer sistem malega dela že poznajo, to delo povečini opravljajo ženske. Povečini so to dela v hotelirstvu, gostinstvu, čistilni in trgovski dejavnosti.
Mlade ženske vstopajo na trg dela z manj možnostmi. Zaradi velike verjetnosti materinstva, za delodajalca predstavljajo dodatno tveganje. Glede na to, da praksa iz tujine kaže, da je 64 odstotkov malih delavcev ženskega spola, ni treba biti raketni znanstvenik, da ugotovimo, da na naše punce, žene, sestre, matere in babice malo delo grozi še posebej zlovešče. Verjetno jih ni dosti med nami, ki bi si želeli, da so ženske v manj enakovrednem položaju kot moški. Ponavadi slonijo na njih večina družinskih gospodinjskih opravil, velika večina vzgoje otrok in vse tiste drobne podporne dejavnosti, ki dajejo dobremu domu pomen, ki ga ima. Vseeno so ženske dandanes primorane delati, saj drugače družina ne more shajati iz meseca v mesec.
Delavke so na delovnih mestih obravnavane slabše kot delavci, pogosto so tarča verbalnega in tudi fizičnega spolnega nasilja, imajo omejene možnosti napredovanja in v moško usmerjeni družbi nasploh težje dosežejo svoje cilje.
Z malim delom bodo ženske delavke še bolj izpostavljene nepravičnosti in revščini, delodajalci jih bodo imeli možnost odpuščati in najemati po želji. Ko bo mala delavka zanosila, se je bo delodajalec preprosto znebil, nadomestila za porodniški dopust ji namreč ni dolžan izplačati, medtem ko se bo soočala še z vsemi tegobami, ki bodo pestile njenega moškega sodelavca.
Velik odstotek malega dela v tujini opravijo služkinje po zasebnih gospodinjstvih. Pravice takšnih delavcev in razmere v katerih delo opravljajo so praviloma na psu. Zakon o malem delu bo našo družbo in pravice, ki smo si jih priborili skozi stoletja, potisnil nekaj korakov nazaj.
