Ali plače makedonskih učiteljev zadostujejo za preživetje in dostojno življenje?

Za mnoge, ki vstopijo v akademski svet, velja, da glavno prednost tovrstne zaposlitve vidijo v svobodi raziskovanja in prenosu znanja, ne v višini plače. A velja, da je, zlasti v kapitalističnem svetu, ta nujna za preživetje.

K. N. je po končanem dodiplomskem študiju s področja organizacijskih ved oziroma poslovne administracije uspel najti službo v svojem rodnem mestu v Makedoniji. Zaposlitev je dobil v zasebnem visokošolskem zavodu, kjer je prej študiral, in sicer v obliki pogodbe o zaposlitvi – v praksi gre za delovni sporazum za delo s krajšim delovnim časom. V devetih mesecih od februarja leta 2019 je pod nadzorom in po navodilih nadrejenih delal na več različnih administrativnih in organizacijskih delovnih mestih. Od novembra lani pa je zaposlen kot redni akademski tajnik in ima pogodbo za nedoločen čas. Za mnoge ljudi v Makedoniji velja, da ko slišijo, da ima nekdo pogodbo za nedoločen čas, predpostavljajo, da si je s tem že uredil (skoraj) vsa področja življenja in da mu bo z njo vse bistveno lažje. Nihče pa ne pomisli, da je lahko tudi pogodba za nedoločen čas pogosto s stališča golega preživetja za posameznika nezadostna. Predvsem to velja takrat, ko je delavec neustrezno oz. premalo plačan za svoje delo (glede na izobrazbeno raven, sposobnosti, prizadevanja, starost ipd.).

Vladana Rančić na Gibanju deluje kot prostovoljka, ki se nam je pridružila prek Evropske solidarnostne enote. V Makedoniji je študirala psihologijo, zdaj pa študij namerava nadaljevati v Sloveniji.

Delovni pogoji se od zaposlitve do službe razlikujejo, prav tako tudi perspektiva zaposlenega.  K. N. svoje delovne razmere in pogoje opisuje kot odlične, saj ima možnost, da si kot zaposleni samostojno oblikuje potek svojega delovnega dneva vključno z odmori med delom. Naloge si organizira sam, ko mu jih predhodno odobri direktor. Prostovoljno ostaja aktiven tudi izven svojega delovnega časa, da bi si tako zmanjšal obseg svojega dela v rednem času službe. Verjame, da njegov delovni položaj zahteva skrbnost in aktivno sodelovanje, želi se dokazati in karierno napredovati, zato povedanega v prejšnjem stavku ne problematizira. Opaža pa tudi, da se je v obdobju epidemije COVID-19 in z njo zunanje prisile k digitalizaciji izobraževalnih procesov, povečala njegova motivacija za delo. Vesel je tudi, da so starejši zaposleni spoznali in sprejeli dejstvo, da je mogoče delati od doma, saj lahko predavanja študentom s pomočjo tehnologije potekajo skoraj povsem normalno. Dodal je še, da imajo nekateri starejši zaposleni težave pri vzpostavljanju poklicnih odnosov in spremljanju ter sledenju napredku tehnologije. Zato je ponosen, da je imel pri sodelovanju s študenti nekaj možnosti, da dokaže nasprotno in pomaga pri vzpostavitvi sistemskih sprememb na bolje. Zelo je hvaležen direktorju, meni, da je bil deležen njegove podpore in zaupanja.

Za delo je motiviran, saj ves čas obstajajo možnosti za osebni in poklicni napredek, kar sta pri delu njegova glavna cilja. Želel bi si zasesti mesto najprej asistenta profesorja in morda z vztrajnim akademskim delom v prihodnosti kdaj tudi mesto višješolskega profesorja. Na trenutnem delovnem mestu se tako ne vidi dolgoročno, več bi si namreč v prihodnje želel delati na projektih, ki vključujejo mednarodne izmenjave študentov. S svojo plačo je zadovoljen, zadostuje mu za pokritje osebnih stroškov in oblikovanje nekaj prihrankov. Regres je vključen v njegovo pogodbo o zaposlitvi in s strani delodajalca izplačan pravočasno. Vendar dejstva, da mu na drugi strani finančno pomagajo tudi starši, ni mogoče izključiti. Živi sam, v stanovanju svojih staršev, stanovanjske stroške in del stroškov za hrano pa mu večinoma pomagajo kriti oni.

Sklepamo lahko, da mesečni življenjski stroški K. N. niso tako visoki, ker mu vsaj pri pokrivanju nekaterih pomagajo še starši. Odprto vprašanje pa ostaja; bi bila njegova plača dovolj, da pokrije vse njegove življenjske stroške, če ne bi imel pomoči staršev?

Žal pa je podoba dostojnih plačil za dostojno življenje posameznikov zaposlenih v makedonskih javnih zavodih lahko tudi drugačna. V primerjavi z denimo zasebnimi izobraževalnimi zavodi.

Težave javnega proračunskega sektorja, ki vključuje tudi administrativne in izobraževalne delavce, so se začele septembra 2019[1], ko je najprej potekala množična opozorilna akcija SONK (Neodvisni sindikat Republike Makedonije za izobraževanje, znanost in kulturo). Dobila je ogromno podporo vseh zaposlenih v sektorju; podprli so jo učitelji, člani sindikatov iz dejavnosti predšolske vzgoje (zaposleni v vrtcih) in kulturniki, KSS (Konfederacija svobodnih sindikatov Makedonije), vsi panožni sindikati KSS, pa tudi številni sindikati, s katerimi je SONK vzpostavil medsebojne odnose sodelovanja in podpore. Med drugimi tudi sindikat iz Republike Slovenije, s katero ima SONK dvostranski sporazum o sodelovanju in medsebojni pomoči. Enodnevna opozorilna stavka je imela en cilj: doseči zvišanje plač vseh zaposlenih v izobraževalnem sektorju. Sledila je splošna stavka, v kateri je vlada predlagala 10-odstotno zvišanje plač od aprila 2020 dalje. SONK pa si prizadeva za zvišanje plač v izobraževanju od začetka letošnjega leta naprej, tj. 1. januarja 2020, in se zavzema tudi za nadaljnje odstotno usklajevanje plač, v skladu oz. enakovredno z višanjem minimalne plače na nacionalni ravni. Vlada Republike Severne Makedonije je sporazum sprejela, nato pa so sledili še konstruktivni sporazumi glede plačila regresa za dopust, dejanskih stroškov prevoza na delo, plačila nadur, dejanskega plačila za delo v razredih s kombiniranim poukom in razreševanje ostalih odprtih vprašanj. Sporazumi urejajo tudi spremembe kolektivnih pogodb za osnovnošolski in srednješolski izobraževalni sektor.

Ministrstvo za delo in socialno politiko Makedonije pa navkljub prizadevanjem še naprej ne upošteva zahteve po uvedbi regresa za vse javne uslužbence, ki prejemajo plače iz državnega proračuna. Zdaj, v obdobju epidemije koronavirusa, je država predlagala znižanje plač v javni upravi za več kot 50 %. Na 37. seji vlade je bila sprejeta uredba, ki uporabnikom proračunskih sredstev za plače in dodatke k plači odvzema pravico do izplačila nadomestil in plačnih dodatkov v času trajanja izrednega stanja.

V sklopu pregleda stanja si poglejmo še nekaj dejstev o plačnem sistemu in stanju v Severni Makedoniji. Minimalna neto plača v Republiki Severni Makedoniji znaša 14 934 MKD (makedonska valuta – makedonski denar) ali 240,82 EUR[2], povprečna plača pa 26 422 MKD ali 429,94 EUR[3]. Zanimivo je, da makedonski Državni statistični urad (DSO) že zadnjih osem let ni izračunal oz. predstavil vrednosti oz. cene za mesečno potrošniško košarico življenjskih potrebščin prebivalcev Severne Makedonije. Le Zveza sindikatov Makedonije (SSM) je redno opravljala tovrstne izračune. Čeprav naj bi se po podatkih DSO življenjski stroški znižali, se po podatkih SSM viša vrednost mesečne potrošniške košarice. Razlika v oceni je verjetno posledica različnih kategorij izdelkov, na katerih temeljijo izračuni obeh institucij. V grobem pa ti kažejo, da so spremembe maloprodajnih cen in življenjskih stroškov januarja 2019 pogojevale vrednost minimalne potrošniške košarice, ki jo je izračunala zveza sindikatov Makedonije. Ta vključuje neizogibno potrebne skupine izdelkov in storitev za preživetje štiričlanske družine (prehrana, stanovanje, higiena, prevoz, kultura, oblačila in zdravje), za marec 2020 in znaša 32 941 MKD ali 534,40 EUR.[4]

Izdelek Cena v MKD Cena v EUR
mleko, 1 l 51 0,83
jajca, paket 12 182 2,96
paradižnik, 1 kg 59 0,96
domači sir, 500 g 410 6,66
krompir, 1 kg 29 0,47
Štruca belega kruha 29 0,47
mesečna najemnina za 45m2

veliko stanovanje

12,066 195,99
stanovanjski stroški za 1 osebo[6] 1,606 26,09
mesečna vozovnica za javni prevoz[7] 1,372 22,29

[5]

Če pogledamo cene izdelkov in stanovanj, vidimo, da minimalna potrošniška košarica za štiričlansko makedonsko družino ne zadostuje za dostojno življenje. Raziskave Akademske unije navajajo velike razlike med plačami zaposlenih na javnih univerzah, ki se financirajo netransparentno. Profesori komentirajo, da študente “lovijo”, da bodo njihove plače višje oz. normalne in s tem znižajo merila znanja.[8] Prav se spomnim, da ko sem bila študentka na Filozofski fakulteti v Skopju, nam je ena od profesoric povedala, da v študentih vidi zgolj denar. Povprečna neto plača na UKIM[9]-u znaša približno 38 tisoč MKD (613,77 EUR), vendar se po fakultetah višina plač bistveno razlikuje. Plače javnih in zasebnih zavodov se razlikujejo, lahko  rečemo, da so plače v zasebnih zavodih redne, večje in pokrijejo vse stroške, ki sledijo pogodbi o zaposlitvi. Lastnik Evropske univerze v Makedoniji je v enem intervjuju povedal, da povprečna plača v zasebnih zavodih znaša okoli 2.250 evrov, zgornja meja pa je 3.100 evrov.[10] Zaradi velike razlike in pomanjkanja pravil o enakosti imajo profesorji, ki delajo v zasebnih zavodih in šolah, boljši finančni položaj. Profesorje v javnih zavodih izkoriščajo in prekarizirajo, s tem kakovost izobraževanja postaja vse nižja. Te težave ne vplivajo samo na učitelje, ampak tudi na študente. Kakšna je njihova prihodnost? Na eni strani starši nimajo dovolj za preživetje čez mesec, na drugi strani pa nižanje kakovosti izobrazbe ogroža možnost mladih, da se prek izobrazbe dvignejo po socialni lestvici.

 

[1] SONK (Neodvisni sindikat Republike Makedonije za izobraževanje, znanost in kulturo). Novice. Dostopno na: https://sonk.org.mk/

[2] Zveza sindikatov Мakedonije. Rešitev minimalnega plačila iz meseca aprila 2020. Dostopno na: http://www.ssm.org.mk/mk/zgolemuvanje-na-minimalnata-plata-od-mesec-april-2020-godina

[3] Državni statistični urad Republike Severna Makedonija. Kazalnici. Dostopno na:  http://www.stat.gov.mk/KlucniIndikatori.aspx

[4]  Zveza sindikatov Мakedonije. Vrednost minimalne potrošniške košarice za marec 2020. Dostopno na: http://www.ssm.org.mk/mk/vrednosta-na-smk-za-mart-2020-godina

[5] Expatistan.som Stroški bivanja v Makedoniji. Dostopno na: https://www.expatistan.com/cost-of-living/country/macedonia

[6] Stanovanjski stroški za 1 osebo v 45m2 (garsonjera) v mestu. Uključujejo komunala, upravnik, elektrika, ogrevanje…

[7] Povprečna vrednost mesečne vozovnice za javni prevoz na državni ravni.

[8] Spasovska, Mirjana. Ogromne razlike v plačah državnih fakultet. Dostopno na: https://www.slobodnaevropa.mk/a/30291323.html

[9] Univerza Sv. Kiril in Metodij v Skopju

[10] Hadži-Zafirova, Žaklina. Trojke kontrolirajo učiteljske plače, Dostopno na:

http://www.globusmagazin.com.mk/default.asp?ItemID=8238D4CC7A036A458ED7436EA15972ED