Tjaša Kosar je svobodna novinarka in del ekipe projekta Z zadružništvom proti prekarnosti.

Ste že slišali za podjetništvo, zadnja leta morda nekoliko bolj za socialno podjetništvo? Ste vsaj v podobni meri zadnja leta slišali tudi za zadružništvo? Zakaj ne, se sprašujem.

Kot predstavnica generacije, ki ne pozna socialne varnosti, vezane na delo, ki ne ve, kaj so dopusti, vikendi, prazniki in bolniške, sem kot študentka lahko samo nemo gledala, kako so delavci in delavke aka. zaposleni in zaposlene, pod pritiskom sistema in lažnivega ali pa vsaj napačnega varčevanja, prestrašeno sprejemali menedžerske prevzeme in politične zamenjave, ki so izčrpale tovarne in podjetja s potenciali. V imenu privatizacije pravzaprav že dvakrat za časa mojega dosedanjega življenja. Še danes nam ni povsem jasno, pri čem je imela prste vmes Evropa, pri čem Amerika, pri čem pa naši lokalni patrioti in nekoliko manj (a tudi) patriotke, vendar smo kljub temu ob tej izkušnji dobili tudi priložnost razumevanja delovanja ekonomskega sistema našega časa in ga s tem dolgoročno spremeniti sebi in okolju v prid. Da je prišel nujen čas za ta obrat, nas zdaj že radikalno opozarjata tudi okolje in družba, s tem pa tudi naša življenja.

Kot del te nezaposljive generacije sem se spraševala tudi, kaj za hudiča naredi en menedžer ali predsednik uprave, da je v manj kot dvajsetih letih njegova plača narastla na tristoto potenco, medtem ko so plače ostalih padle na raven ne ravno človeku prijaznega preživetja. Saj dobro veste, kaj mislim s tem. Vsa ostala znanja so postala vredna en piškavi grof. Danes se kot projektna sodelavka v institucionalnih kolektivih sprašujem, zakaj hudiča ljudje še delamo v atmosferi ljubosumne tekmovalnosti, blokiranja, nategovanja, nekreativnosti in zaviranja učenja novega, skratka, umiramo na obroke, pri tem pa smo stalno v stanju ogroženosti, ne glede na vrsto zaposlitve. Zakaj delamo podplačani zato, da nekateri pridobivajo vire zase, zakaj pristajamo na neplačane nadure, zakaj tvegamo zdravje in pristajamo na ničvrednost, zakaj vajeti ne vzamemo v svoje roke?!

Spraševala sem se, pa kako je mogoče, da se temu nihče ne upre. Kako je mogoče, da vsi zgolj pristajamo na vse te strukture moči in neupravičene hierarhije, namesto da bi sami prispevali k preooblikovanju. Kot da znotraj sistemov in podsistemov ne moremo ničesar ustvariti sami, le konzumirati, kar nam je servirano. A jasno, kdo bo sam samcat v tej nelojalni in sovražni konkurenci kaj ustvaril. Tudi pravica in zmožnost do gospodarskega združevanja nista vsem dani enako ali kar tako. A kako je mogoče, da še danes, dobro desetletje po finančnem zlomu, ne govorimo o alternativah,  in sicer takšnih, ki bi vsaj preprečile, da se nedavna zgodovina ne bi ponovila.

Danes mogoče razumem, da se redko kdaj aktiviramo, če nimamo plana B. Pa sem si mislila, kako je mogoče, da ni plana B? Kako lahko mlad človek soustvarja prihodnost, če ni nobene alternative? Zato sem začela raziskovati, kaj bi to lahko bilo. Zdaj se sprašujem, kako je mogoče, ne le, da množično ne spodbujamo teh alternativ, ampak da o njih v Sloveniji komajda kaj slišimo.

Zadruge se razvijejo od spodaj navzgor

Kako je mogoče, da ob internetnem iskanju o zadružništvu stric Google ni ravno raznovrsten in informativen? Iskalec dobi občutek, da v Sloveniji obstajajo le kmetijske zadruge, mnogi pa zadružništvo povezujejo s samoupravljanjem v socializmu. A zadruge kot oblika gospodarske organizacije kot odgovor na industrializacijo in kapitalizem obstajajo že skoraj 200 let, v skoraj vseh državah sveta, ponekod celo kot močne blagovne znamke.

Zadruge so danes pravzaprav pomemben vir delodajalcev v razvitih državah in imajo pomembne tržne deleže v dejavnostih, kot so kmetijstvo, bančništvo in zavarovalništvo. Danes imajo pomembno vlogo kot vir kredita, hrane, stanovanjske in socialne zaščite, energije, zdravstvenih storitev, zaposlovanja in zastopanja. Med njimi so španski Mondragon, italijanski supermarketi Coop in avstrijska bančna skupina Raiffeisen.

ICA – Mednarodna zveza zadrug, ki zbira statistične podatke iz svojih organizacij članic, je začela raziskovalni projekt, ki opredeljuje največja zadružna podjetja, z namenom, da bi ocenila njihov gospodarski vpliv. Ta je pokazal, da ima več kot 2000 zadrug v 56 državah skupni promet v višini 2.578 milijard dolarjev. Na Japonskem imajo zadruge pomembno vlogo v narodnem gospodarstvu: Zvezna zavarovalna zadruga Zenkyoren ima sredstva v višini 539 milijard in letni presežek v višini 976 milijonov dolarjev. V Španiji Mondragon Cooperative Corporation predstavlja sedmi največji posel v državi, ki deluje v finančnem, industrijskem in maloprodajnem sektorju. V Združenih državah se 12 odstotkov prebivalstva zanaša na energetske zadruge. Največji izvajalec zdravstvenega varstva v Braziliji je zadruga. Skoraj tretjina Egipčanov je članov stanovanjskih zadrug. V Estoniji stanovanjska zadruga zagotavlja domove 65 odstotkom prebivalstva. [1]

Vsak četrti prebivalec ZDA ali Nemčije je član zadruge, na Japonskem in Norveškem pa vsak tretji. Na Finskem je več kot pol prebivalcev včlanjenih v skupino potrošniških zadrug, v Veliki Britaniji pa zadruge postajajo šole. Podatki Mednarodne zadružne zveze kažejo, da je globalno gledano v zadruge včlanjenih več kot 15 odstotkov prebivalcev, podatki Združenih narodov pa, da je članov zadrug čez milijardo ljudi, ki globalno zasedajo 100 milijonov delovnih mest. [2]

Zadružne banke igrajo izjemno pomembno vlogo celo v finančnem in gospodarskem sistemu. Zaradi njihove odpornosti med krizo, so bile ključna gonilna sila pri oživitvi gospodarstva. Evropske zadružne banke imajo 56 milijonov članov in 850 tisoč zaposlenih, povprečni tržni delež pa približno 20 odstotkov. S skoraj 4000 lokalnimi operacijskimi bankami in 71.000 prodajnimi mesti, služijo več kot 215 milijonom strankam, predvsem potrošnikom, malim in srednje velikim podjetjem ter skupnostim.

Zadruge predstavljajo od 3 do 35 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). V nekaterih državah je prispevek zadrug k nacionalnemu gospodarstvu še veliko večji, recimo v Keniji, kjer je prispevek zadrug k BDP-ju 45 odstotkov, sledi ji Nova Zelandija z 22 odstotki. Zadruge lahko zato razumemo kot dober odziv na gospodarske in finančne krize. A vizija zadrug ni povezana zgolj s krediti ali maloprodajo, temveč s tem, kako bi lahko s samopomočjo izboljšali svoje delovne in življenjske razmere ter skupnosti. [3][4]

V EU obstaja 250.000 zadrug, tretjina prebivalstva EU je zadružnih solastnikov in zaposlujejo 5,4 milijonov Evropejcev.  Zadruge predstavljajo 83 % tržni delež v kmetijstvu na Nizozemskem, 79 % na Finskem, 55 % v Italiji in 50 % v Franciji. V gozdarstvu 60 % na Švedskem in 31 % na Finskem. V bančništvu 50 % v Franciji, 37 % na Cipru, 35 % na Finskem, 31 % v Avstriji in 21 % v Nemčiji. V maloprodaji 36 % na Finskem in 20 % na Švedskem. V farmaciji in zdravstveni oskrbi 21 % v Španiji in 18 % v Belgiji.[5] Če povzamem, zadruge v tujini že nekaj let veljajo za podjetniško obliko prihodnosti. Kje je torej leta 2018 na tem zemljevidu Slovenija? Ste vedeli, recimo, da je zadružništvo v Mariboru že nekaj korakov pred Ljubljano?

“Zadruge mednarodni skupnosti dokazujejo, da je mogoče doseči ekonomsko pravičnost in družbeno odgovornost”

Ali si ne želimo že končno zares vsaj nekje izkusiti demokracije, biti soodgovoren člen, ki šteje in velja enako? Ali ne potrebujemo krvavo prepojitev zelenega in pravičnega gospodarstva? Ali ne želimo končno nehati sovražiti ponedeljke in odštevati do vikenda, dopusta, včasih celo bolniške? Tudi nekdanji generalni sekretar OZN, Ban Ki-moon, je zadružništvo že leta 2012, ob svetovnem letu zadrug, javno prepoznal kot ekonomsko obliko prihodnosti. [6]

V Sloveniji ne obstajajo nobene statistike o številu članov, včlanjenih v zadruge. Leta 2017 je bilo po podatkih AJPESA registriranih 420 zadrug z okrog 2840 zaposlenimi.  Za primerjavo: Na Poljskem je okoli 1.300 socialnih zadrug in njihovo  število v zadnjih nekaj letih hitro narašča, predvsem zahvaljujoč podpori Evropskega socialnega sklada. [1]

Od leta 1991 pomnimo že peto zadružniško gibanje, in sicer od konca fevdalizma v drugi polovici 19. stoletja. Že leta 1970 se je začelo favorizirati obliko podjetij pred zadrugami, kot tudi ob osamosvojitvi, ko so zadruge zaradi denacionalizacije izgubile veliko skupnostne lastnine.

Dodana vrednost na zaposlenega v zadrugah je danes tudi zato za več kot tretjino nižja v primerjavi s slovenskimi podjetji. Število zaposlenih v zadrugah se v zadnjih desetih letih počasi zmanjšuje (– 17 %), četudi število zadrug narašča (+ 7 %), promet v zadrugah pa se je med letoma 2014 in 2015 zmanjšal (– 5 %), čeprav se je v drugih podjetjih povečal (+ 4 %). [7]

Ali je kdo slišal za slovenske zadruge?

Čeprav v Sloveniji prevladujejo kmetijske in gozdarske zadruge, pa se skozi vso zgodovino mednarodno razvija tudi delavsko, socialno in storitveno zadružništvo. Zagotavljanje dostopa do osnovnih zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih storitev, ohranjanje delovnih mest in oživitev starih tradicionalnih dejavnosti, vključitev ranljivih oseb in sistemsko večanje vrednosti lokalne proizvodnje hrane,  je le nekaj primerov prispevkov delavskih in socialnih zadrug k razvoju podeželskih skupnosti, ki so jih zapisali v Poročilu Evropske konfederacije delavskih in storitvenih zadrug leta 2016. [1]

Tako so se zadruge razvile v globalna avtonomna združenja oseb, ki se prostovoljno združujejo z namenom izpolnjevanja skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb ter želje po skupni lasti in demokratično vodenim neodvisnim podjetjem.

Ker zadruge vodi drugo poslanstvo kot pa zgolj in samo dobiček, so zlasti slednje na področju industrije in storitev v mnogih državah dokazale, da so sposobne stabilizirati in razvijati lokalna gospodarstva ter spodbuditi uspeh lokalnih skupnosti tudi v času krize, in sicer na način zagotovitve dostojnih in stabilnih delovnih mest svojim članom – delavcem, ublažiti nepredvidljivosti in padce trga, ustvariti socialno učinkovitost preko pozitivnih socialnih in ekonomskih zunanjih dejavnikov, ohraniti gospodarske dejavnosti in lokalne pristojnosti tudi tam, kjer vlagatelji tega ne bi storili, in ustvarjati zaupanje ter vključevati najbolj ranljive skupine v družbi, še pove taisto poročilo. Kljub recesiji, ki je takrat dominirala v svetovnem gospodarstvu, so se zadruge in vzajemne družbe med 2010 in 2014 povečale za 19,5 odstotkov, je pokazala četrta izdaja World Co-operative Monitor. [8]

“Da bi dejansko polno razvile svoj razvojni potencial, potrebujejo zadruge širšo vizijo in sistemski pristop, ki temelji na medsebojni pomoči. Zadruge se morajo organizirati kot gibanje, kar jasno ponazarjajo dolgotrajni zadružni sistemi in mreže npr. v Baskiji, Quebecu in italijanskih pokrajinah Trentino in Emilia-Romagna”, še piše v prej omenjenem poročilu. [1]

Mednarodna delavska zveza je že na konferenci leta 2002 ugotovila, da morajo države za promocijo in razvoj zadrug pomagati s subvencijami, krediti, drugačnimi zakoni in s spodbujanjem izobraževanja na področju zadružništva. Skratka, države morajo nuditi močno sistemsko in svetovalno podporo, ki bi v začetnih fazah potencialnim zadrugam pomagala dohiteti monopolistične korporacije z neskončnimi viri denarja za promocijo in spodbujanje prodaje. [9]

Zadružništvo je potrebno otresti stigme, zadružniško gibanje pa moramo predstavljati – zlasti mladim – kot alternativo. Pomembno je začeti spreminjati družbeno vrednotenje okolja kot vira in ljudi, njihovih izdelkov ter storitev in nenazadnje je potrebno spreminjati tudi potrošniške navade ali vrednote. Z izobraževanjem in ozaveščanjem. Dodatnih stroškov zagovorništva, ki predstavlja prednost zadrug pred podjetji, si zadruge zlasti v začetnih vzdihljajih, ko zagovorništvo in promocijo najbolj potrebujejo, ne morejo privoščiti, kar potrjujejo tudi začetni terenski intervjuji s slovenskimi zadrugami, ki uspešno obstajajo že nekaj let.

Na terenu se je izkazalo, da so kulturni kapital, medsebojna pomoč, izobraževanje in svetovanje velika potreba med obstoječimi zadrugami, zato v sklopu projekta Z zadružništvom proti prekarnosti, ki smo ga začeli kot majhna ekipa, ustvarjamo usmerjene raziskovalne module, ki bodo dostopni ob koncu projekta, z namenom, da bi obstoječim zadrugam pomagali okrepiti prepoznavnost, bodočim zadrugam pa olajšali prve korake. Eden izmed modulov, tudi v obliki interaktivne delavnice, bo usmerjen v komunikacijo in promocijo zadrug, kjer bomo podrobneje analizirali in primerjali promocijo ter pomen uspešnih zadrug v Sloveniji in tujini. S pomočjo orodij se bomo učili, kako sodobno predstaviti zgodbo, kaj je socialni marketing in katere zadružniške vrednote želimo kolektivno promovirati ter kako to doseči, glede na večno omejena (neprofitna) sredstva.

Vam povem še eno dobro promocijsko za zadružništvo? Globalna študija o sodelovalnih oblikah podjetništva med mladimi (CICOPA) je pokazala, da je zadružništvo učinkovit model podjetništva za zmanjševanje brezposelnosti med mladimi in da se med njimi zanimanje za zadružništvo naglo povečuje. [10] Poročilo Evropske konfederacije delavskih in storitvenih zadrug za Slovenijo temu pritrjuje, med priporočene rezultate v triletnem obdobju pa so v njem leta 2016 zapisali, citiram, “Ustanovitev 100 do 300 (odvisno od razpoložljivosti finančnih virov) novih zadrug v Sloveniji.” [1] (str. 38!)

 

________________________________________________________________

VIRI:

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Dostopno na https://www.ajpes.si/ (Zadnji dostop: 25. 10. 2018).

CICOPA. Cooperatives and Employment: a Global Report. Dostopno na:http://www.cicopa.coop/cicopa_old/Cooperatives-and-Employment-a.html (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Cooperatives and Mutuals Canada. The Challenges of the Future of Work: How Cooperatives Can Be Part of the Solution. Dostopno na: http://canada.coop/en/news/challenges-future-work-how-cooperatives-can-be-part-solution (Zadnji dostop: 25.10.2018)

ILO. Labour Migration Highlights No. 2: Labour Migration and Cooperatives, 2015. Dostopno na https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_protect/—protrav/—migrant/documents/publication/wcms_384859.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

International cooperative alliance. Global Cooperative Statistics. Dostopno na: https://www.ica.coop/en/global-co-operative-statistics?_ga=2.52293097.1188472173.1540490322-1750927463.1540490322https://www.ica.coop/en. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Janičijević, Sabina. Ne samo da zadruge bolje preživijo krize, ampak med krizami tudi nastajajo. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ne-samo-da-zadruge-bolje-prezivijo-krize-ampak-med-krizami-tudi-nastajajo/419490. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

McKinsey & Company. McKinsey on Cooperatives. Dostopno na: https://www.mckinsey.com/~/media/mckinsey/dotcom/client_service/strategy/mckinsey%20on%20cooperatives/pdfs/mck_on_cooperatives-full_issue.ashx. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Murray, Anthony. 2017. Six ways to improve international co-operative development. Available on: https://www.thenews.coop/124264/topic/development/six-ways-improve-international-co-operative-development/ (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Schneider, Nathan. 10 Lessons from Kenya’s Remarkable Cooperatives. Dostopno na: https://www.shareable.net/blog/10-lessons-from-kenyas-remarkable-cooperatives. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Tétrault, Jonathan. The future of cooperatives: An executive roundtable. Dostopno na: https://www.mckinsey.com/~/media/mckinsey/dotcom/client_service/Strategy/McKinsey%20on%20Cooperatives/PDFs/McK_on_Cooperatives-The_future_of_cooperatives.ashx. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

The Coop News. Co-operative Learning – Values into Practice. Dostopno na: https://thenews.coop/wp-content/uploads/S3-Rayment-133.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Warren, Annie. How co-operatives can promote themselves more successfully. Dostopno na: https://www.theguardian.com/social-enterprise-network/2012/sep/28/co-operatives-promote-successfully (Zadnji dostop: 25.10.2018)

Terenski intervjuji z zadrugami Stara roba, nova raba, Dame, Dobrina, Soglasnik v drugi polovici leta 2018

___________________________________________________________________

[1] CECOP – CICOPA Europe. Poročilo Evropske konfederacije delavskih in storitvenih zadrug: Spodbujanje delavskih, socialnih in storitvenih zadrug v Republiki Sloveniji. Dostopno na: https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2016/06/poroc%CC%8Cilo-cicopa-spodbujanje-delavskih-socialnih-in-storitvenih-zadrug-v-.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[2] Šantalab, Franjo. Novi načini promocije zadružništva. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_santalab-franjo.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[3 International labour organization. Promoting cooperatives: An information guide to ILO  Recommendation No.193. Dostopno na: https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_emp/—emp_ent/—coop/documents/publication/wcms_311447.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[4] David Grace and associates for United Nations’s Secretariat. Measuring the Size and Scope of the Cooperative Economy: Results of the 2014 Global Census on Co-operatives. Dostopno na: https://www.un.org/esa/socdev/documents/2014/coopsegm/grace.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[5] Evropska komisija o kooperativah. Dostopno na: https://ec.europa.eu/growth/sectors/social-economy/cooperatives_en. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[6] United nations. International year of cooperatives 2012. Dostopno na: https://social.un.org/coopsyear/. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[7] International labour organization. Promoting cooperatives: An information guide to ILO  Recommendation No.193. Dostopno na: https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_emp/—emp_ent/—coop/documents/publication/wcms_311447.pdf. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[8] CAAP. TransfertoCOOPs – analiza stanja in potenciali v Sloveniji. Maribor, 2016.

[9] Co-operative News. World’s top co-operatives grow by 19,5% since 2010 despite recession. Dostopno na: https://www.thenews.coop/99153/sector/worlds-top-co-operatives-grow-19-5-since-2010-despite-recession/. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[10] International Labour organization. R-193 – Promotion of Cooperatives Recommendation, 2002 (No. 193). Dostopno na: https://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R193. (Zadnji dostop: 25.10.2018)

[11] Terrasi Elisa. Global study on youth cooperative entrepreneurship – With a focus on worker, social and independent producers’/workers’ cooperatives. Dostopno na: https://www.aciamericas.coop/IMG/pdf/cicopa_youthreport_2018.pdf (Zadnji dostop: 25.10.2018)

 

____________________________________________________________________

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.