Pripravila Petra Krapež, prevajalka in članica Jezikovne zadruge Soglasnik.

1.     Zadružništvo v širšem družbenem kontekstu

  • Osnovna definicija in primerjava s klasičnim podjetjem

Skladno z definicijo Mednarodne zadružne zveze (International Co-operative Alliance) je zadruga opredeljena kot »samostojno združenje posameznikov, ki so se prostovoljno povezali zato, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge potrebe ali težnje. Zadruga je podjetje, katerega lastniki so člani sami, ga demokratično vodijo in nadzirajo.«[1]

Pri tem zadruge delujejo na mnogo različnih področjih; poznamo kreditne, kmetijske, obrtne, stanovanjske, zdravstvene, delavske in druge zadruge. Njihovi člani so aktivni deležniki poslovanja zadrug in lahko z njimi sodelujejo npr. kot dobavitelji, odjemalci, delavci, uporabniki ali izvajalci storitev, kar pomeni, da njihova vloga ni osnovana kot tipična (pasivna) kapitalska udeležba.[2]

V primerjavi s klasičnim podjetjem v lasti vlagateljev (angl. investor-owned business), katerega namen je maksimizacija dobička, ki jo morajo zagotoviti managerji v imenu lastnikov podjetja, zadruga kot podjetje v lasti članov (angl. member-owned business) predvideva, da posamezniki postanejo njeni člani in tako svoje potrebe zadovoljujejo neposredno prek nje. Vlagatelji torej niso zunanji kot v prvem primeru, temveč so to njeni člani, ki z njo tudi aktivno upravljajo (v nasprotju s klasičnim podjetjem v lasti vlagateljev, kjer lastniki ne delajo za podjetje, temveč managerje pooblaščajo za upravljanje podjetja v njihovem imenu). Tako si lastniki klasičnih podjetij obetajo zaslužek na račun višanja cen delnic, glavni namen lastnikov zadrug (v zadružništvu se je sicer namesto lastništva uveljavil pojem članstva, ki predstavlja enega od uveljavljenih načinov razlikovanja med obema vrstama organizacij) pa je zagotavljanje izdelkov in storitev, ki jih sami potrebujejo kot uporabniki. Pri tem si zadružniki glasovalne pravice razdelijo med seboj po načelu ena oseba, en glas ali na podlagi količine transakcij, opravljenih v okviru zadruge.[3]

Zadruge prepoznavamo po treh ključnih značilnostih. Prva je že omenjeno članstvo (člani zadruge so hkrati tudi njeni lastniki, zato morajo za članstvo vplačati denarni vložek – ta je lahko za vse enak ali pa določen z obsegom transakcij posameznega člana z zadrugo), drugi dve pa sta prostovoljnost in demokratično vodenje. Vstop in izstop iz zadruge sta namreč povsem prostovoljna, demokratičnost pa organizacija dosega z institutom glasovanja, s katerim se sprejema vse pomembne odločitve in imenuje člane v upravni in nadzorni svet.

Na začetku poglavja smo že omenili, da člani zadrug znotraj njih zadovoljujejo različne potrebe in prinašajo razne koristi; pri večini njih gre za mešanico ekonomskih, družbenih in psiholoških koristi. Tako lahko na primer članom omogočijo proizvodnjo hrane po nižji ceni, obenem pa podpirajo tudi družbene iniciative, ki so del okolja njenih članov. Nekatere zadruge se na pobudo svojih članov zavzemajo tudi za dosego okoljskih ciljev – vse več je na primer zadrug, ki delujejo s pomočjo obnovljivih virov energije. Maksimizacija raznovrstnih koristi članov zadruge razlikuje od klasičnih podjetij na trgu, kjer so koristi lastnikov predvsem ekonomske narave.[4]

  • Zadružne vrednote in načela

Skladno z idejami prvih zadružnih organizacij v 19. stoletju je Mednarodna zadružna zveza ustvarila nabor vrednot in načel, na katerih temelji delovanje zadrug. Osrednje vrednote poštenosti, enakosti, solidarnosti, demokratičnosti, pomoči in odgovornosti se namreč uresničujejo z upoštevanjem sedmih zadružnih načel:

  1. prostovoljno in odprto članstvo (sprejemanje vseh ljudi ne glede na spol, rasno, politično in versko pripadnost);
  2. demokratično upravljanje (z zadrugami aktivno upravljajo njihovi člani);
  3. ekonomska udeležba članov (prispevek članov je za vse enak, običajno je del sredstev v skupni lasti, presežek pa se lahko nameni za razvoj zadruge, se izplača članom ali nameni za izvajanje drugih aktivnosti, ki jih zadruga podpira);
  4. samostojnost in neodvisnost (zadruge so samostojne organizacije, ki morajo svojim članom zagotoviti demokratični nadzor nad sredstvi);
  5. izobraževanje, usposabljanje in informiranje (zadruge svojim članom, predstavnikom, vodjem in zaposlenim zagotavljajo izobraževanje in usposabljanje ter javnost osveščajo o prednostih zadružnega načina poslovanja);
  6. sodelovanje med zadrugami (učinkovito služenje svojim članom zadruge zagotavljajo s povezovanjem na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni);
  7. skrb za lokalno okolje (prizadevanje za trajnostni razvoj lokalne skupnosti).[5]

Slika 1: Sedem zadružnih načel

Vir: lastna izdelava

 

  • Zadruge kot poslovni subjekti in njihovi ekonomski ter družbeni učinki

V primerjavi s Slovenijo, kjer z izjemo kmetijskih in gozdarskih zadrug, zadružništvo še ne zavzema vidnejšega mesta, te v mednarodnem okolju igrajo precej pomembnejšo in vidnejšo vlogo.

Pri tem velja, da zadrug ne gre dojemati zgolj kot ekonomskih subjektov, saj so poleg udejstvovanja na trgu (kjer so sicer podrejene istim tržnim in ekonomskih zakonitostim kot vsi drugi ekonomski deležniki) usmerjene tudi v reševanje težav lokalnih skupnosti, pri čemer so učinki, ki jih pri tem dosegajo, njihova dodana vrednost. Na podlagi zgodovinskih dokazov je mogoče trditi, da so v primerjavi s klasičnimi, profitno usmerjenimi podjetji, zadruge bolj vključujoče in sledijo ciljem v splošnem družbenem interesu.[6]

V povezavi z družbenimi učinki zadrug velja omeniti tudi, da orodij, s katerimi običajno merimo ekonomske prispevke zadrug k gospodarstvu, ni mogoče uporabiti za njihov prispevek k družbi, pri čemer mislimo na njihovo zmožnost prilagajanja, trajnostnost delovnih mest, vlaganje in delitev premoženja z okoljem ipd., lahko pa s temi orodji izmerimo število delovnih mest, ki jih ustvarjajo, ter članov, ki jih imajo.[7]

Po celem svetu je v zadruge včlanjenih 650 milijonov ljudi. Samo v Evropski uniji npr. stanovanjske zadruge zagotavljajo bivališča 28 milijonom prebivalcem, medtem ko na primer v Italiji 7.000 zadrug nudi socialne storitve 3,3 milijona odjemalcem teh storitev. V desetih največjih gospodarstvih na svetu so zadruge leta 2008 prispevale v povprečju približno 5 odstotkov v skupni BDP teh držav (4,7 odstotka v ZDA, 3,2 odstotka na Japonskem, 7,3 odstotka v Nemčiji, 4,5 odstotka na Kitajskem, 2,1 odstotka v Veliki Britaniji, 7,7 odstotka v Franciji, 7,4 odstotka v Italiji, 3,4 odstotka v Kanadi in 2,3 odstotka v Braziliji). Te ocene ne vključujejo zadružnih bank in vzajemnih družb (ki so po svoji organizaciji zelo podobne zadrugam).[8]

Glede na zadnje poročilo Mednarodne zadružne zveze za leto 2015, ki je bilo objavljeno leta 2016, zadruge po svetu zaposlujejo 250 milijonov ljudi, kar pomeni skoraj 12 odstotkov zaposlene populacije v državah iz skupine G20.[9]

V povezavi z družbenimi učinki zadrug velja poleg že omenjenih koristi za svoje člane in usmerjenost v podporo lokalnemu okolju, ki izhajajo iz že navedenih zadružnih načel, izpostaviti predvsem njihovo odpornost na zunanje pretrese, kot so na primer gospodarske in finančne krize, s čimer posledično zagotavljajo tudi stabilnejše zaposlitve.

Kljub temu, da je zadnja gospodarska kriza prizadela tudi zadruge, so številna poročila pokazala, da v primerjavi z drugimi ekonomskimi subjekti izkazujejo precejšno odpornost na tovrstne pretrese. Tako na primer v času krize v Evropi ni propadla nobena zadružna banka (v Nemčiji so na primer te banke leta 2009 za 2,1 odstotka povečale posojila podjetjem), italijanska potrošniška zadruga Coop pa je istega leta dosegla 0,9-odstotno rast in 1,1-odstotno rast števila zaposlenih.[10]

Na splošno se je v Italiji v zadnjih kriznih letih zaposlenost v zadrugah povečala za 8 odstotkov, medtem ko se je v drugih podjetij zmanjšala, v Franciji so leta 2014 ustanovili 280 novih delavskih in socialnih zadrug, v Španiji pa je bilo med letoma 2012 in 2016 ustanovljenih 4000 novih zadrug, ki so prispevale približno 30 tisoč novih delovnih mest.[11]

Raziskava Evropske zadružne zveze (European Confederation of Cooperatives) je pokazala, da se zadruge zaradi svojega dolgoročno naravnanega pristopa prej odzovejo na finančne krize in nanje ustrezno odgovorijo. To jim omogoča njihova posebna notranja struktura in okolje, ki ga zadruge zgradijo okoli sebe (npr. skupine, v katere se povezujejo) ter sposobnost kombiniranja varnosti in fleksibilnosti ter prizadevanja za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest.[12]

Zadruge namreč takrat, ko so soočene s šoki iz okolja, večkrat prilagodijo plače, kar pripomore k večji stabilnosti zaposlitev. Obenem pa lahko, ker presežka v obliki dividend ne delijo lastnikom, ustvarijo zaloge za krizna obdobja in tako bolje zaščitijo svoje zaposlene. Na krize se torej ne odzovejo z zmanjševanjem števila zaposlenih, temveč s prilagajanjem dohodka.[13]

 

  • Zadružništvo kot alternativa

V luči zadnje gospodarske krize iz leta 2008, ki pa ni bila prva te vrste, saj smo bili v zadnjih 100 letih priča krizam različnih obsegov in posledic – te so nastopale skoraj periodično in istočasno[14] – se začenjamo ozirati za alternativami.

Ena od teh alternativ so zadruge kot model, ki prednost pred zahtevami takojšnjih finančnih dobičkov dajejo prevzemu nadzora s strani dejanskih deležnikov v organizaciji. Prednost zadrug je ta, da niso (tako kot je razvidno tudi iz zgoraj navedenih podatkov) zgolj teoretičen, temveč že delujoč in preizkušen model.[15]

Še enkrat velja poudariti, da zadružne organizacije poslujejo na istem trgu kot klasična podjetja in so tem v tem pogledu enake, vendar pa se od njih razlikujejo po vrednotah in načelih, ki jim sledijo in zahvaljujoč katerim so preživele najburnejše družbeno-ekonomske spremembe v zadnjih 200 letih.[16]

 

2.     Zadružništvo v Sloveniji in primerjava s socialnim podjetništvom

  • Statistični podatki in poslovanje slovenskih zadrug

Podatki za pretekla leta sicer kažejo, da se število zadrug v Sloveniji povečuje (leta 2012 jih je bilo 304, 2013 311, 2014 332, 2015 385), vendar je v primerjavi z drugimi državami teh pri nas še vedno malo. Prav tako velja, da večina slovenskih zadrug deluje na področju kmetijstva in gozdarstva.[17]

Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve je bilo leta 2016 v Sloveniji registriranih 407 zadrug s 736.015 tisoč evri prihodkov in 2.999 zaposlenih (kar pomeni 0,36 odstotka delovno aktivnih državljanov), medtem ko poročilo za leto 2017 navaja obstoj 420 zadrug, ki so skupaj ustvarile 772.945 evrov prihodkov in zaposlovale 2.842 ljudi.

V zadnjem letu smo zabeležili skoraj 4-odstotno rast števila zadrug, kljub temu pa zaposlovanje v zadružnih organizacijah v primerjavi z drugimi evropskimi državami ostaja na nizkem nivoju (ta znaša npr. 4,5 odstotka v Italiji, 4 odstotke v Franciji, 3,5 odstotka na Finskem).[18]

V letu 2017 je neto dodana vrednost zadrug znašala 81.014 tisoč evrov, kar je za 6 odstotkov več kot leto poprej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 28.508 evrov, kar prav tako pomeni 6 odstotkov več kot v letu 2016.

 

 

Slika 2: Neto dodana vrednost zadruge  od 2015 do 2017

Vir: lastna izdelava

 

Slika 3: Neto dodana vrednost na zaposlenega od 2015 do 2018

Vir: lastna izdelava

 

Čisti dobiček je ugotovila 201 zadruga, čisto izgubo pa 155 zadrug. V primerjavi z letom 2016 se je čisti dobiček povečal za 136 odstotkov, čista izguba pa za 8 odstotkov. V letu 2017 je neto čisti dobiček zadrug znašal 4.222 tisoč evrov, v letu 2016 pa 196 tisoč evrov.[19]

V zadnjih letih je torej opaziti trend rasti poslovanja zadrug v domala vseh ekonomskih kategorijah, razen pri zaposlovanju, kjer so slovenske zadruge precej pod povprečjem drugih držav.

Slovenske zadruge v zadnjih letih delujejo na mnogih področjih in so začele preraščati okvire nekdaj tradicionalno zadružnih panog, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo. Največ jih seveda še vedno deluje v teh primarnih panogah, vendar iz leta v leto beležimo vse več zadružnih organizacij tudi v drugih panogah.

Tako je bilo leta 2014 v Sloveniji 76 zadrug s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva, 92 zadrug s področja trgovine z vozili in popravil vozil (za katere gre domnevati, da so sicer tako ali drugače povezane s kmetijskim in gozdarskim sektorjem), 34 zadrug na področju stanovanjskega sektorja, 27 zadrug s področja proizvodnje, 25 strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, 10 zadrug s področja gradbeništva in 10 s področja upravljanja z vodami in odpadki. Glede na strukturo je v tem istem letu pri nas delovalo 28 zadrug samozaposlenih oseb. Leta 2015 je bilo v register vpisanih 25 zadrug s statusom socialnega podjetja, katerih glavne dejavnosti so bile poslovno svetovanje, inženiring, trgovina, popravila gospodinjskih aparatov, vodenje športnih dejavnosti, socialno delo, varstvo kulturne dediščine, izdelava igrač, vzdrževanje zelenih območij in raziskave s področja družboslovnih ved. Zdi se tudi, da obstaja vedno večji interes za zadružni poslovni model med mladimi, ki jih je zadnja gospodarska kriza z vidika zaposlovanja najbolj prizadela. Še posebej se ta interes kaže v določenih dejavnostih s področja umetnosti in v dejavnostih, ki so praviloma v domeni visoko kvalificiranih poklicev, kot so prevajalci, arhitekti in oblikovalci ter na področjih, kot sta oskrba z ekološko hrano in turizem.[20]

 

Za primer vzemimo štiri področja dejavnosti, ki ne spadajo pod primarni sektor ali sekundarni sektor in za katere lahko sklepamo, da vključujejo strokovnjake višje izobrazbene strukture, ki nudijo predvsem storitve, ter si oglejmo gibanje števila zadružnih organizacij v teh dejavnostih. Prvo tako področje je izobraževanje, kjer je leta 2017 delovalo 14 zadrug (leta 2016 je bilo takih zadrug 13, leta 2015 pa zgolj 3), drugo področje so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, ki jih je lani izvajalo 9 zadrug (leto poprej 7 in leta 2015 5), medtem ko je panoga strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti lani vključevala 47 zadrug (leta 2016 je v njej poslovalo 42 zadrug, leto poprej pa 30). Zadnje področje so druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kjer je lani delovalo 15 zadrug (leta 2016 13 in leta 2015 7).

 

Opaziti je torej prepričljivo rast števila zadrug v dejavnostih, v katerih tovrstne organizacije niso tradicionalno prisotne.

 

Slika 4: Graf rasti zadružnih organizacij na področju izobraževanja

Vir: lastna izdelava

 

 

Slika 5: Graf rasti zadružnih organizacij na področju kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

Vir: lastna izdelava

 

Slika 6: Graf rasti zadružnih organizacij na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti

Vir: lastna izdelava

 

Slika 7: Graf rasti zadružnih organizacij na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti

Vir: lastna izdelava

 

 

 

  • Primerjava s podatki o zadružništvu v EU

 

V Evropski uniji je bilo leta 2015 131.090 zadružnih podjetij s 127.608.621 člani in 4.364.235 zaposlenimi, ki so v tem letu ustvarili za 992,66 milijarde evrov prometa. Članstvo se je v teh organizacijah od leta 2009 povečalo 16 odstotkov.

 

Največ zadružnih podjetij posluje v Italiji (39.600), Franciji (22.517) in Španiji (20.050), medtem ko po članstvu vodi Francija (26.106.829 članov), ki ji sledijo Nemčija (22.200.000 članov), Nizozemska (16.912.900 članov), Združeno kraljestvo (14.919.093 članov) in Italija (12.620.000 članov). Pri tem so zanimivi na primer naslednji podatki: vsak prebivalec Nizozemske je član vsaj ene zadruge, kar velja tudi za 85 odstotkov Fincev, 60 odstotkov Ciprčanov, 45 odstotkov Norvežanov in Švedov ter 40 odstotkov Francozov. Omeniti velja, da v Sloveniji ne obstajajo uradne statistike o številu zadružnih članov, vendar pa je na spletni strani Zadružne zveze Slovenije mogoče zaslediti podatek, da je bilo leta 2016 v Sloveniji v zadruge včlanjenih 13.550 ljudi.

 

Pri zaposlovanju v zadružnih organizacijah vodi Italija s 4,5 odstotka delovno aktivnih državljanov, ki so zaposleni v zadrugah, sledijo ji Francija (4 odstotke), Finska (3,5 odstotka) in Nemčija (2 odstotka). [21]

 

Slika 8: Odstotek zaposlenih v zadrugah

Vir: lastna izdelava

 

Če za primerjavo vzamemo isto obdobje v Sloveniji (od 2009 do 2015) se je število zadružnih organizacij v tem obdobju povečalo za 15 odstotkov (z 297 na 341), medtem ko se je število zaposlenih v njih znižalo za kar 11 odstotkov (s 3.394 na 3.059, kar je v obeh primerih pomenilo 0,7 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji), pri čemer se je trend manjšanja zaposlitev v zadružnih organizacijah nadaljeval tudi v naslednjih dveh letih. Čeprav podatki o številu zadrug po posameznih panogah za leto 2009 niso na voljo, lahko iz poročil na nadaljnja leta, ki vključujejo tako členitev, sklepamo, da gre to pripisati zmanjševanju števila zadrug in zaposlenih v nekdaj zadružno močno zastopanih panogah ki so prispevale levji delež zaposlitev k slovenski zadružni ekonomiji. Kot smo videli v prejšnjem poglavju se je po drugi strani povečalo število zadrug v drugih, predvsem storitvenih panogah. Sledenje so po svojem obsegu praviloma manjše z vidika ustvarjenih prihodkov, članstva in seveda števila zaposlenih. Kljub temu je število zaposlenih v zadrugah v letu 2017 predstavljajo 0,36 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji.

 

Če torej z rastjo števila zadružnih organizacij sledimo evropskih trendom na tem področju, tega še ni mogoče trditi za zaposlovanje v zadrugah.

 

Slika 9: Rast števila zadrug v Sloveniji med letoma 2009 in 2017

Vir: lastna izdelava

Slika 10: Število zaposlenih v zadrugah v Sloveniji med letoma 2009 in 2015

Vir: lastna izdelava

 

V Evropi je leta 2015 2,48 odstotka vseh zadružnih organizacij poslovalo v panogi bančništva. Največji delež zadružnih članov, in sicer 43 odstotkov (ali 60.440.105 članov) je včlanjen ravno v zadružne organizacije s področja bančništva, pri čemer je ta sektor tudi tretji največji zadružni zaposlovalec v Evropi, saj zagotavlja 19 odstotkov vseh zadružnih zaposlitev.[22]

V nasprotju s tem pa v Sloveniji zadružne banke ne obstajajo, saj zakonodaja ne dopušča odpiranja zadružnih bank: 25. člen Zakona o bančništvu (ZBan-1) namreč pravi, »… Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.«

 

Tudi sicer je med Slovenijo Evropo zaznati precejšnje razlike v zastopanosti zadružništva v posameznih panogah. Leta 2015 je v Evropi največ zadrug delovalo v panogi industrije in storitev (36,60 odstotka). Tej je sledila panoga kmetijstva (30,36 odstotka) in nato stanovanjske zadruge (22,19 odstotka).[23]

Istega leta je pri nas največ, tj. 29,9 odstotka, zadrug poslovalo v panogi trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, čemur je sledila panoga kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva (22 odstotkov), na tretjem mestu pa je bila panoga poslovanja z nepremičninami (9,1 odstotka).[24]

 

Slika 11: Evropske zadruge po sektorjih (2015)

Vir: lastna izdelava

Slika 12: Slovenske zadruge po sektorjih (2015)

Vir: lastna izdelava

 

Več o potencialu za aplikacijo zadružnega modela v različnih panogah v Slovenji sledi v 3. poglavju.

 

  • Dojemanje zadružništva v Sloveniji

Že leta 2004 je bil z namenom spodbujanja združevanja v zadružnih organizacijah organiziran posvet »Ali predstavlja vstop Slovenije v EU napredek tudi na področju delničarstva zaposlenih in kooperativ«, ki je povečal zanimanje za zadružništvo, vendar pa so tudi po tem ovire za razvoj tega modela ostale. Ne glede na to se danes krepi pobuda za združevanje v zadruge v različnih panogah: od ekološkega kmetovanja, ogrevanja, stanovanjskih iniciativ, prevzemov podjetij itd.

Slovensko zadružništvo je šlo skozi različna obdobja, ki mu včasih niso bila naklonjena. Ker je bilo prisotno v nekdanjem družbeno-političnem sistemu in se mu je uspelo ohraniti tudi v današnji ureditvi, nanj vse prevečkrat gledamo kot na nazadnjaški ostanek iz preteklosti.

Kljub temu, da se je zadrug v Sloveniji še nedavno držala ta oznaka nazadnjaškega poslovnega modela, so te, še posebej po letu 2012, začele doživljati preporod.[25] V zadnjih letih se je zadružništvo tako začelo uveljavljati na različnih področjih, kot so trajnostne energetske prakse, turizem, proizvodnja ekoloških izdelkov ipd. Nekatere zadruge po ustanovitvi pridobijo status socialnega podjetja, saj jim ta omogoča pridobitev subvencij. Tudi zato bi bilo treba zakon o zadrugah spremeniti tako, da bi vanj zapisali posamezne vrste zadrug, kot so stanovanjske, delavske, storitvene ipd. Razlog za to tiči tudi v tem, da so se v Sloveniji v zadnjih 25 letih zadruge razvijale predvsem na področju kmetijstva in gozdarstva, novejše zadruge pa je treba izenačiti z drugimi gospodarskimi subjekti ter jim omogočiti, da enakopravno dostopajo do evropskih sredstev.[26]

Ena od težav, ki izhaja iz napačnega dojemanja zadružništva je tudi omejen dostop do virov financiranja s posojili, saj zadruge v očeh bank pogosto (neupravičeno) uživajo manj zaupanja kot običajna, klasična podjetja, kljub temu da so že dokazale in nenehno dokazujejo svojo odpornost in dolgoživost.

Klub vsemu se odnos in dojemanje zadružništva v zadnjih letih spreminjata, zato model postaja vedno bolj relevantna izbira za različne podjetniške iniciative, kar gre pripisati tudi novonastalim storitvenim in sorodnim zadrugam, kot tudi prizadevanju posameznih zagovornikov modela, ki si prizadevajo za izobraževanje javnosti v povezavi z modelom.

2.3. Zadruge in socialno podjetništvo

V Sloveniji se je v zadnjih letih veliko zadrug registriralo kot socialna podjetja, kar v določeni meri povzroča zmedo pri razlikovanju socialnih podjetij in zadrug v Sloveniji. Zadruge so bile namreč pri pripravi Zakona o socialnem podjetništvu vključene v le-tega na pobudo Zadružne zveze Slovenije in nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zadružništva. Da je prišlo do manjše zmede na tem področju je posledica tega, da je socialno podjetništvo v osnovi bilo podprto z nekaterimi spodbudami, kot je bil dostop do javnih delavcev, javnih prostorov in podobno, medtem ko zadružništvo podobnih spodbud ni bilo deležno, zato so se številne zadruge registrirale kot socialna podjetja. V sami naravi dela zadrug in principov delovanja zadrug so osnovna načela in vrednote (opisano v točki 1.2.) zadružništva že brez zakona ali statusa takšne, da zadruge delujejo znotraj okvirov socialne ekonomije. In je razlikovanje v zakonodaji med socialnimi podjetji in zadrugami vneslo bolj nerazumevanje, kot korist za zadružništvo kot takšno. Pomembno je tudi zavedanje, da je za zadruge dobiček  sredstvo za doseganje boljšega življenja in gradnje skupnosti, ob tem pa zadruge običajno načrtujejo dolgoročno, ne zapuščajo lokalnega okolja kjer delujejo, ker želijo okolju doprinesti s svojim delovanjem, ne z maksimiranjem dobičkov. Poslovanje zadrug v Sloveniji ureja Zakon o zadrugah (ZZad).

2.4 Zadružna zakonodaja

Za uspešno uveljavljanje in delovanje zadružništva je ključna zakonodaja. V Sloveniji področje zadružništva ureja Zakon o zadrugah, ki zadrugo opredeljuje kot organizacijo vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Ta zakon za slovenske zadruge predvideva člansko samoupravo. To pomeni, da organe zadruge, kot so predsednik in nadzorni odbor, predstavljajo člani zadruge. Zadruge, ki imajo manj kot deset članov, morajo imeti poleg občnega zbora vsaj še predsednika in nadzorni organ. Zadruge z več kot deset člani morajo imeti tudi najmanj tričlanski upravni odbor. Če ima zadruga večji obseg poslovanja, ima lahko tudi direktorja, ki to poslovanje vodi.[27]

 

Trenutna zakonodaja s področja zadružništva ni optimalna, celo zastarela, zato so se v zadnjih letih začela pojavljati prizadevanja za njeno spremembo. Verjetno je ena glavnih pomanjkljivosti ta, da zakonodaja ne ločuje zadrug glede na panoge oziroma glede na njihov primarni namen. Ker je zadružništvo pri nas še vedno najbolj zastopano v kmetijskih panogah, zakon o zadrugah trenutno ne ločuje delavskih, potrošniških, storitvenih, stanovanjskih in drugih zadrug, kar bi bilo, glede na temeljne razlike med temi panogami, nujno potrebno.[28]

Zakon o zadrugah sicer posredno in delno vključuje sedem zadružnih načel, ki smo jih opisali v prvem poglavju, vendar ta v njem niso eksplicitno navedena.[29]

3.     Vrste zadrug in področja s potencialom za razvoj zadružništva v Sloveniji

V prvem delu tega poglavja bomo skladno s teoretično osnovo opisali glavne vrste zadružnih organizacij, v drugem delu se bomo posvetili potencialu za aplikacijo in razvoj tega modela pri nas, pri čemer bomo izpostavili posamezne zadružne tipe in panoge s potencialom za uveljavitev zadružništva.

3.1. Vrste zadružnih organizacij

Obstaja več podobnih klasifikacij zadrug. Z vidika njihovega primarnega namena in potreb, ki jih zadovoljujejo, lahko zadruge razdelimo na pet osnovnih vrst. Te so: proizvodne, delavske, potrošniške, kreditne in socialne zadruge. Nadalje jih lahko delimo glede na panoge delovanja (kmetijske, stanovanjske, zdravstvene, turistične ipd.), vendar bomo na tem mestu uporabili prvi klasifikacijski sistem.

3.1.1. Proizvodne zadruge

Te zadruge združujejo člane, ki so sicer samostojni proizvajalci, vendar znotraj zadruge sodelujejo na različne načine. Člani ene proizvodne zadruge lahko prihajajo iz različnih panog (kmetijstvo, gozdarstvo, obrt, umetnost, …) in v okviru zadruge kupujejo opremo, najemajo vodstveno in prodajno osebje, skladišča, se oglašujejo ipd.

3.1.2. Delavske zadruge

To so zadruge v lasti delavcev, ki z včlanitvijo v delavsko zadrugo dobijo možnost, da z zelo nizkim vložkom ustanovijo svoje podjetje. Še posebej so priljubljene med manjšimi skupinami odvetnikov, oblikovalcev, inženirjev, umetnikov, obrtnikov ipd. Zanje je značilno, da nimajo uprave, temveč so posamezne vloge razdeljene med vse člane. Delavske zadruge so značilne predvsem za storitvene dejavnosti. Sicer predstavljajo le od 2 do 3 odstotkov vseh zadrug, vendar pa so vsebinsko zelo pomembne, njihov glavni namen pa je ohranjanje delovnih mest (zato jih več nastane v kriznih časih). Najbolj znan primer tovrstne zadruge je španski Mondragon.[30]

Delavska zadruga lahko nastane tudi v primeru, ko je podjetje v težavah ali stečaju; taka podjetja lahko prevzamejo delavci, ki ustanovijo zadrugo ali pa prek nje odkupijo zdrava jedra podjetja. Tudi v državah, kjer je ta praksa že dodobra sprejeta, obstaja potencial za povečanje števila primerov prenosa podjetja na zaposlene. Pri tem je velika ovira pomanjkanje znanja na strani odvetnikov, računovodij, sodišč, pa tudi delavcev. Potrebno je poudariti, da prenos podjetij na zaposlene ni vedno optimalna izbira, zato je zelo pomembno, da se pred prenosom izvedejo ustrezni pregledi podjetja.[31]

V slovenskem zadružnem okolju in zakonodaji ne obstaja koncept delavske zadruge, vendar bi lahko bil Zakon o zadrugah osnova za delavske zadruge. Leta 2012 je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, v skladu s katerim lahko status socialnega podjetja dobijo različne organizacije (z vidika pravno-formalne ureditve): podjetja z omejeno odgovornostjo, društva, zadruge itd. Številne nove zadruge, ki so bile ustanovljene po letu 2012, ko je bil sprejet ta zakon, in imajo status socialnega podjetja (teh je približno 70) bi lahko postale delavske, če bi se lahko njihovi člani zaposlili v njih ob dosegi zadostnih prihodkov.

Sicer pa v Sloveniji ne poznamo uspešnih/dobrih primerov prenosov podjetij v delavske zadruge. V preteklosti je bilo nekaj neuspešnih poskusov vzpostavljanja delavskih zadrug iz obstoječih podjetjih (npr. Fructal leta 2012, Večer leta2013, Armal leta 2013, Novoles leta 2013, Vesna leta 2013, Adria Tehnika leta 2015, Adria Airways leta 2015, Cimos leta 2016, Alpina leta 2016). To ne pomeni, da potencial za tovrstne prenose ne obstaja. Predvsem velja o tovrstnem pristopu razmisliti v primeru družinskih podjetij (ko se lastnik upokoji in ne obstaja naslednik, ki bi podjetje prevzel – tu je na mestu podatek, ki pravi, da približno 70 odstotkov družinskih podjetij ne preživi prenosa na naslednjo generacijo) in tudi v primeru podjetij samozaposlenih: v Sloveniji imamo približno 90.000 samozaposlenih oseb, ki zaposlujejo približno 50.000 ljudi, in s prenosom na zadruge bi lahko preprečili izginjanje teh podjetij.[32]

Eden od ključnih predpogojev, ki bi omogočili vzpostavljanje (uspešnih) delavskih zadrug ali prenos obstoječih podjetij na zadružni model, je vzpostavitev ustreznega podpornega okolja, kjer bi (bodoči) zadružniki dobili ustrezne informacije o specifikah  dela znotraj zadružne organizacije. Tako vlogo bi lahko na primer prevzele razvojne zadruge.

3.1.3. Potrošniške zadruge

Tovrstne zadruge združujejo posameznike, ki želijo kupovati izdelke in storitve zadrug. Potrošniki lahko znotraj njih nakupujejo vse; od živil, električne energije, telefonskih storitev, stanovanj, zdravstvenih do finančnih storitev. Te zadruge so lahko zelo majhne (na primer lokalna zadruga za nabavo živil) ali zelo velike (na primer stanovanjska zadruga z več sto stanovanji). Običajno to vrsto zadrug ne glede na njeno velikost vodi upravni odbor, ki za vsakodnevno poslovanje najame managerje.

3.1.4. Kreditne zadruge

To so zadruge v lasti potrošnikov in nudijo finančne storitve – vsak depozitor namreč postane član-lastnik, kar mu daje pravico, da se udeleži letnih srečanj in soodloča pri izboru upravnega odbora. Tega sestavljajo prostovoljci z izkušnjami na področju financ in drugih relevantnih področjih, zaradi česa se te zadruge razlikujejo od velikih bančnih korporacij, ki niso vpete v lokalno okolje in nimajo stika z lokalnimi prebivalci. Svojim članom zagotavljajo razne finančne storitve, namesto da bi se zanašale na zunanji kapital, take zadruge zberejo prihranke in deleže svojih članov, s katerimi financirajo lastne posojilne portfelje. To prinaša višje obresti na prihranke, nižje obrestne mere za posojila in na splošno nižje cene storitev.[33]

3.1.5. Socialne zadruge

Te zadruge imajo poleg tega, da služijo svojim članom, tudi širše družbeno poslanstvo. V ta namen se lahko posvečajo izboljševanju delovnih razmer priseljencev in/ali žensk, zagotavljanju cenejših alternativnih zdravstvenih storitev ipd. Vodijo in lastijo si jih njihovi člani, velikokrat pa imajo tudi neprofitno funkcijo.[34]

Socialne zadruge so še posebej razvite v Italiji, kjer delujejo po vzorcu zasebnih podjetij (torej na prostem trgu), vendar imajo poleg ustvarjanja dobička predvsem cilj zadovoljevati povpraševanje po socialnih storitvah, ki jih niti država niti zasebniki niso sposobni zadovoljiti.[35]

3.2. Panoge s potencialom za razvoj zadružništva v Sloveniji

V tem poglavju se bomo osredotočili na tri panoge oziroma področja, ki izkazujejo izjemen potencial za aplikacijo zadružnega modela v Sloveniji. To so turizem, socialne storitve in potrošniške zadruge. Preden se podrobneje posvetimo vsaki izmed njih bomo zgolj omenili nekatera druga področja, ki jih v tem obziru ravno tako ne gre zanemariti.

Kot smo videli v poglavju 3.1.2 delavske zadruge svojim članom omogočajo, da z nizkim vložkom ustanovijo svoje podjetje; s tega vidika v Sloveniji potencial prepoznavamo predvsem pri zaposlovanju mladih (15-24), med katerimi je (registrirana) stopnja brezposelnosti po podatkih Zavoda RS zaposlovanje septembra 2017 še vedno znašala 13,6 odstotka (15-24 let) oziroma 10,1 (25-29 let). Prav tako je ustanavljanje zadružnih podjetij lahko priložnost za druge brezposelne. Nekaj obstoječih in delujočih zadružnih iniciativ, ki potrjujejo potencial v povezavi z delavskimi zadrugami je opisanih v 5. poglavju (predvsem Jezikovna zadruga Soglasnik, Zadruga Zoofa in Kooperativa Dame).

Možnosti za uveljavitev zadružništva se kažejo tudi na področju zagotavljanja stanovanj. Sicer so tovrstne iniciative pri nas še precej v povojih in na idejni ravni, vendar so že vzpostavljene prve zadružne organizacije, ki si prizadevajo za vzpostavitev delujočih stanovanjskih zadrug (tak primer je zadruga Zadrugator) in bi pripomogle k reševanju težave z dostopnostjo stanovanj za mlade.

Izjemen potencial za združevanje in zaposlovanje v okviru zadrug seveda zaznavamo na področju prekarnih delavcev. Temu vidiku aplikacije zadružnega poslovnega modela  bomo sicer posvetili celotno 4. poglavje, vseeno pa lahko že na tem mestu omenimo, da zadruge samozaposlenih tem omogočajo združevanje za močnejši skupni nastop nastop na trgu in zmanjšujejo izoliranost teh posameznikov.[36]

3.2.1. Panoga turizma

Leta 2013 je bilo v Sloveniji v panogi turizma zaposlenih 32.500 ljudi (4 odstotke vseh zaposlitev). Sem so všteti zaposleni v hotelih, potovalnih agencijah, pri letalskih prevoznikih in v dejavnostih gostinstva in prostega časa. Po napovedih naj bi do leta 2024 v Sloveniji v panogi turizma imeli 128.000 zaposlenih.

Kljub izjemni rasti, ki zaznamuje panogo turizma pri nas v zadnjih letih, se ta sektor še vedno srečuje z razvojnimi ovirami. Predvsem na območjih, ki ne veljajo za glavne turistične destinacije, je turistična ponudba nepovezana, turistični ponudniki pa med sabo ne sodelujejo. Zaradi svoje razdrobljenosti deležniki v turizmu težje uveljavljajo svoje interese in tudi ne morejo v celoti izpolniti potenciala za turistični obisk, kar bi lahko dosegli s snovanjem celovite in povezane ponudbe. Če bi se tovrstni ponudniki povezali, bi lahko skupaj v promocijo vložili več sredstev in zmanjšali nekatere administrativne stroške, obenem pa bi lahko ponudili raznolike izdelke in storitve za različne tipe turistov.

Zadruge so v tem obziru odlično orodje za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov na lokalnem nivoju, saj lahko s združevanjem deležnikov pozitivno vplivajo na trajnostno promocijo posameznih turističnih območij in s tem tudi na zaposlovanje. Zaradi svoje vpetosti v okolje in načel, v skladu s katerimi poslujejo, so prava izbira za razvoj trajnostne in odgovorne vrste turizma, saj obenem omogočajo doseganje gospodarske konkurenčnosti in prisluhnejo socialnim in okoljskih potrebam. Poleg tega zadruge razvijajo strokovno znanje, ki je nepogrešljivo za razvoj privlačne turistične destinacije ter skrbijo za ohranjanje in promocijo lokalne dediščine. Njihov vpliv na razvoj je še pomembnejši na primeru odmaknjenih območij, kjer z delovanjem na turističnem področju posledično ohranjajo in oživljajo območja, ki sicer demografsko nazadujejo.[37]

V tujini zadruge na področju turizma uspešno delujejo, medtem ko se ta model v Sloveniji še ni uveljavil, so pa 15. decembra 2017 v Kooperativi Konjice zagnali projekt Razpršeni hotel, s katerim želijo povezati različne ponudnike turističnih storitev in izdelkov v Dravinjski dolini.

Model je sicer aplikativen v večini slovenskih regij, ki tudi v svojih strategijah razvoja turizma nemalokrat kot coklo za njegov razvoj izpostavljajo ravno nepovezanost in neusklajenost lastnikov infrastrukture, ponudnikov turističnih storite in izdelkov, gostincev ter drugih deležnikov.

3.2.2. Socialne storitve

Socialne zadruge, ki smo jih na splošno opisali v prejšnjem poglavju, nudijo storitve socialne narave, kot so storitve izobraževanja, zdravstvene storitve, storitve pomoči ob odvisnosti, storitve oskrbe ipd. Spričo dejstva, da je za Slovenijo značilno hitrejše staranje prebivalstva kot v večini evropskih držav (stanje je resno, saj projekcije do leta 2060 kažejo, da bi se lahko izdatki za staranje v Sloveniji povečali s sedanjih 24,7 odstotka na 31,5 odstotka v deležu BDP, kar je največ med EU-28 državami[38]) in glede na to, da se izvajanje dolgotrajne oskrbe starejših vedno bolj prelaga z nekoč državnih na zasebne akterje, obstaja znaten potencial predvsem za razvoj socialnih zadrug s področja dolgotrajne oskrbe starejših.

Primeri iz drugih držav kažejo, da lahko zadruge pomembno prispevajo k izboljšanju storitev dolgotrajne oskrbe; še posebno to velja za podeželje (upoštevati je treba, da 50 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na podeželju), saj so zadruge, kot smo že večkrat povedali, močno vpete v lokalno okolje in namenjene zadovoljevanju potreb konkretnih skupin ljudi.

Tako je na primer Slapnik v okviru 3. Slovenskega podeželskega parlamenta leta 2015 izpostavil pomen vzpostavljanja medgeneracijskih zadrug kot socialnih storitev za starejše na podeželju. Te bi lahko v luči demografskih sprememb zagotovile sodobno in cenovno ugodno zdravstveno varstvo starejših prebivalcev podeželja izven institucionaliziranih oblik (kot so domovi za starejše) in hkrati prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest v tem okolju.[39]

Kljub temu, da je zaradi demografskih specifik Slovenije, moč dolgotrajno oskrbo starejših izpostaviti kot področje z največjim potencialom za uveljavitev socialnih zadrug ne gre zanemariti drugih področij, kjer se kaže manko v sistemski ureditvi, kot je npr. delovna integracija ranljivih skupin ljudi.

 

3.2.3. Potrošniške zadruge

Potencial potrošniških zadrug se kaže predvsem na področju povezovanja že obstoječih zadrug, samostojnih podjetij ali drugih ponudnikov z namenom širitve prodajne mreže, enotnega marketinškega nastopa na trgu in gradnji skupne blagovne znamke. V tujini se pogosto dogaja, da se v prodajno verigo združujejo manjše zadruge, ki zagotavljajo določene storitve in izdelke. Dober primer tega je Mondragon, ki ga bomo nekoliko podrobneje predstavili pod točko 5. Pod potrošniške zadruge bi na nek način lahko uvrstili tudi zadruge, ki bi se razvile na področju turizma. Manj znano dejstvo je, da je podobna potrošniška zadruga tudi E.Leclerc. In nenazadnje po tem principu delujejo tudi trgovine številnih kmetijskih zadrug v Sloveniji.

4.      Združevanje samostojnih podjetnikov v zadruge

V Sloveniji in predvsem v tujini se pojavlja trend združevanja samostojnih podjetnikov. Združevanje poteka na različne načine. V Sloveniji smo bili pred časom priča številnim nastankom centrov so-dela (coworking prostori), kjer so posamezniki delili prostor in ideje, za boljše funkcioniranje na trgu. V nekaterih državah se pojavljajo organizacije, ki so hibrid med obrtnimi zbornicami in sindikati, na primer Freelancers Union v Združenih državah Amerike.[40] Sami želimo v tem dokumentu pokazati, da se po svetu in v Sloveniji dogajajo tudi združevanja samostojnih podjetnikov v zadruge. In ravno ekonomsko združevanje posameznikov, ki temelji na principih zadružništva, je po našem mnenju najboljša oblika tovrstnega združevanja. Nekatere primere dobrih praks bomo kasneje predstavili pod točko 5. Ob tem moramo povedati, da v Sloveniji že bil en (dokaj neuspešen) poizkus spodbujanja zadružništva, ko je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v letih 1998 in 1999 izbral 28 projektov, pri katerih naj bi ustanovili zadruge. Do leta 2000 je bilo ustanovljenih 14 zadrug. Ključne težave neuspelega poizkusa je opisala Jadranka Vesel, ki meni, da pri tem ukrepu ni bilo upoštevano prvo načelo zadružništva, ki pravi, da se v zadruge ljudje vključujejo prostovoljno in ne na podlagi programov aktivnega zaposlovanja. Ravno zaradi tega mora spodbujanje zadružnih modelov potekati na gospodarskem nivoju, ne na socialnem področju, kamor spada Zavod RS za zaposlovanje. Jadranka Vesel ob tem še ugotovi, da ljudje, ki so izobraževali bodoče zadružnike niso imeli potrebnega znanja in da so bile zadruge do nedavno zaradi drugačnega pravnega statusa v depriviligiranem položaju v primerjavi z ostalimi podjetji na trgu.[41]

4.1 Združevanje v zadruge v kreativnih panogah

Ko govorimo o zadružnem združevanju samostojnih podjetnikov ne moremo mimo (samo)zaposlenih v kreativnih panogah in poklicih, kot so igralci, glasbeniki, novinarji, oblikovalci, fotografi in podobno. Večina jih delo opravlja s statusom samostojnega kulturnega delavca ali samostojnega podjetnika in so skladu s tem prikrajšani za dobršen del socialne varnosti, na primer plačane bolniške odsotnosti ali plačanega dopusta. Poleg tega sami nosijo breme administrativnih stroškov, kot so stroški računovodstva, in stroške nabave materiala, licenčnin ipd. ter morebitne stroške pravnih storitev.

Hkrati povezovanje zaradi skupnega nastopa na trgu omogoči pridobivanje večjih naročil in tudi olajša izpeljavo morebitnih večjih investicij (v oglaševanje, najem/nakup prostorov ipd.) ali prijavo na razpise.

Zadružne iniciative povezovanja strokovnjakov, ki delujejo v kreativnih poklicih, sicer že obstajajo in uspešno delujejo. Tak primer sta v Sloveniji Jezikovna zadruga Soglasnik in zadruga Zoofa, medtem ko na Finskem že vrsto let deluje zadruga Lilith. Te (in druge) zadruge bomo na kratko predstavili v naslednjem poglavju.

4.2. Združevanje mladih v zadruge

Kot demografsko kategorijo bo mlade med 18. in 35. letom starosti statistično najbolj verjetno prizadela brezposelnost, in sicer 3-krat bolj verjetno v primerjavi s starejšimi delavci. Poleg tega je pri mladih tudi večja pojavnost t. i. revnih zaposlenih; revščina grozi na primer 12,5 odstotka mladim zaposlenim v EU.

Spričo spreminjajočega se trga dela in dinamike prebivalstva (daljšanje življenjske dobe, rast prebivalstva) odločevalci kot eno od rešitev za mlade z vidika njihovega vključevanja na trg dela pogosto omenjajo podjetništvo. Vendar pa imajo podjetja, ki jih vodijo mladi, manjše preživitvene možnosti kot podjetja starejše generacij. Razlogi zato bi lahko bili pomanjkanje veščin, večja nagnjenost k tveganju in druge ovire, s katerimi se srečujejo mladi na svoji podjetniški poti (pomanjkanje financiranje, neizkušenost ipd.). Trend pomikanja proti nestandardnim oblikam dela je na splošno bolj prisoten med mladimi, predvsem v Evropi, in sicer v tehnoloških in komunikacijskih sektorjih ter kreativnih poklicih.

Tu lahko nastopijo zadruge, ki mladim ponudijo možnost skupnega uresničevanja svoje podjetniške ideje in nastopa na trgu v demokratično in nehierarhično vodeni organizaciji. Močan potencial zadružništva v kontekstu naslavljanja težav z brezposelnostjo mladih prepoznava tudi Evropska komisija. Ta je leta 2016 izvedla razpis za zbiranje predlogov najboljših rešitev za brezposelnost mladih, ki predvidevajo inovativne sheme in izobraževalne module za zaposlovanje mladih v zadrugah. [42]

5.     Primeri dobrih zadružnih praks v Sloveniji in Evropski uniji

V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji ustanovljenih več zadrug, ki so nastale iz različnih potreb in delujejo na mnogih področjih (pravična trgovina, gostinstvo, energetika, intelektualne storitve …), kar kaže na iskren interes in potrebo po ustanavljanju zadrug kljub dejstvu, da podporno okolje za zadružništvo sloni skoraj izključno na prizadevanjih in zagnanosti posameznikov, ki delujejo na tem področju. Večina teh zadrug je nastala kot odgovor na različne družbene, ekonomske in socialne težave, za katere so njihovi člani prepoznali rešitev v povezovanju. V nadaljevanju bomo navedli nekaj primerov dobre prakse iz Slovenije, v drugem delu poglavja pa sledi predstavitev uspešnih zadružnih iniciativ iz Evrope, kjer je zadružništvo v primerjavi s Slovenijo že dodobra uveljavljeno in razvito.

  • Dobre zadružne prakse v Sloveniji

5.1.1. Jezikovna zadruga Soglasnik

Prevajalska zadruga Soglasnik (danes Jezikovna zadruga Soglasnik) je začela s svojim delovanjem leta 2014. Združuje 12 jezikoslovcev in prevajalcev, ki so se odločili povezati, da bi lahko skupaj nastopili na trgu jezikovnih storitev. Ta sicer velja za precej individualiziranega, poleg tega ga v zadnjih letih zaznamuje tudi izjemno nižanje postavk za izvajalce jezikovnih storitev, ki ga narekujejo prevajalske agencije. Gre za prvo slovensko zadrugo s področja jezikovnih storitev. Vsi njeni člani so enakopravni, lastništvo je deljeno, potrjeno z vložkom posameznega člana zadruge. Prizadevajo si za pravične delovne pogoje in transparentno poslovanje, ki ga naročnikom zagotavljajo tudi s prikazom razreza cene na vsakem izdanem računu. Del prihodka namenijo v sklad za lokalno okolje, s katerim nato podpirajo družbeno odgovorne projekte, kakršna je učna pomoč za socialno šibke otroke.[43]

5.1.2. Zadruga Zoofa

Leta 2013 je bila v Ljubljani ustanovljena zadruga Zoofa, ki vključuje 12 modnih oblikovalcev. V zadrugo so se združili zato, da bi lahko s skupnimi sredstvi najeli prostor za prodajo svojih izdelkov, ki ga sicer vsak zase zaradi visokih najemnin ne bi mogli. Ker ustvarjajo unikatne izdelke, ki zaradi kakovostnih materialov spadajo v višji cenovni razred, so namreč prostore morali najeti v središču Ljubljane, kjer so ocenili največjo kupno moč. S tem so obenem razpršili tveganje in znižali stroške poslovanja; zadružniki so namreč sami prevzeli tudi prodajo, pri kateri se izmenjujejo in si na ta način zagotovijo tudi neposreden stik s strankami. Poleg tega jih je zadružni poslovni model pritegnil tudi zaradi zagotavljanja enakopravnosti enakih pogojev za vse člane.[44]

 

5.1.3. Zadruga Buna

Zadruga Buna deluje od leta 2014, njena primarna dejavnost temelji na uvažanju kave iz sistema pravične trgovine, ki jo nato v Sloveniji sami pražijo in pakirajo ter prodajajo. Pri tem organizirajo tudi številne izobraževalne dogodke s področja pravične trgovine in kave, zato morebitne presežke iz poslovanja namenjajo predvsem za osveščanje in izobraževanje ter razvoj novih izdelkov pod lastno blagovno znamko. Delujejo kot neprofitna organizacija, katere glavni dejavnosti sta humanitarna aktivnost in izobraževanje. Na vsakem računu, ki ga izdajo kupcem, je naveden razrez cene, ki prikazuje sestavo končne cene. Člani zadruge so se za njeno ustanovitev odločili zato, ker so po enem letu neformalnega delovanja na področju organizacije izobraževalnih dogodkov ugotovili, da morajo svoje poslovanje operacionalizirati. Obenem so želeli dokazati, da lahko tudi v Sloveniji vzpostavijo trajnosten način delovanja, ki je značilen za panogo pravične trgovine, v kateri se proizvajalci izdelkov združujejo v zadruge. Poleg tega so svoje poslovanje želeli osnovati na načelu združevanja ljudi, sposobnosti in znanja in ne kapitala.[45]

5.1.4. Kooperativa Dame

Kooperativa Dame je bila ustanovljena v Mariboru leta 2014 in deluje na področju gostinstva ter je registrirana kot socialno podjetje. Ustanovile so jo štiri članice, ki so se zaradi izgube službe, svoj socialni položaj odločile reševati z zadrugo. Načelom trajnostne naravnanosti poslovanja sledijo tudi v nabavi in v načinu priprave hrane, saj se v največji meri opirajo na lokalne pridelovalce in namenjanju skrbi za tradicionalno štajersko kulinariko.[46]

5.1.5. Sončna zadruga

Leta 2013 je bila ustanovljena Sončna zadruga, ki izvaja projekte energetske samooskrbe, pri čemer se osredotoča na lokalno okolje in tako preprečuje odtekanje lokalnih sredstev, ki bi jih sicer namenili za nakup energentov na tujih trgih. Zadruga jim pri tem omogoča najlažje usklajevanje vseh interesov in izključuje vpliv kratkoročnih nihanj cen energentov. Poleg tega, da v zadrugi omogočajo dostop do nižjih cen energije in prehod na zelene energetske vire v posameznih regijah, njihovo delovanje spodbuja tudi oblikovanje nove gospodarske aktivnosti. Na ta način lokalna okolja zmanjšujejo svojo odvisnost od zunanjih dejavnikov, kot so energetski monopoli in gospodarske krize, kar jim omogoča samostojnejše načrtovanje prihodnosti.[47]

5.1.6. Ekonomska uspešnost novejših zadružnih organizacij v Sloveniji

Zadružne organizacije, ki smo jih opisali na prejšnjih straneh, so nastale v zadnjih petih letih in delujejo na zelo različnih področjih (intelektualne storitve, gostinstvo, pravična trgovina ipd.) Na splošno je za zadruge značilna počasnejša, a zaradi tega precej stabilnejša rast v primerjavi s klasičnimi podjetji, katerih cilj je hitra in močna rast (lastniki namreč želijo čim večjo dobičkonosnost kapitala in posledično čim višje izplačilo v obliki dividend). Kot smo že povedali v prvem poglavju, je glavni namen zadrug, da neposredno zadovoljujejo potrebe svojih članov, ki so obenem tudi njihovi lastniki, zato je ustvarjanje in izplačevanje dobička zanje v drugem planu.

V nadaljevanju z grafi predstavljamo uspešnost slovenskih zadrug, ki so nastale v zadnjih petih letih, in sicer po kriteriju ustvarjenega prometa.

Slika 13: Prihodki: Jezikovna zadruga Soglasnik

Vir: Društvo gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Slika 14: Prihodki: Zadruga Zoofa

Vir: Društvo gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Slika 15: Prihodki: Zadruga Buna

Vir: Društvo gibanje za dostojno delo in socialno družbo

Slika 16: Prihodki: Kooperativa Dame

Vir: Društvo gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Slika 17: Prihodki: Sončna zadruga

Vir: Društvo gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Vseh pet zadrug je v obdobju od leta 2014 izkazovalo skoraj konstantno rast prihodkov. Obseg prometa od zadruge do zadruge precej razlikuje zaradi različnih dejavnosti, v katerih te poslujejo. Večina od navedenih zadrug (razen ene, ki izkazuje precejšnja nihanja ustvarjenega dobička in izgube) izkazuje minimalen dobiček ali izgubo, kar je v skladu z prej omenjenim načelom, po katerem je prvotni namen zadruge zadovoljevanje potreb zadružnikov in ne deljenje presežka kot v primeru klasičnih podjetij.

5.2. Dobre zadružne prakse v Evropski uniji

V Evropski uniji in drugod po svetu, obstaja veliko število dobrih praks, ki bi jih veljalo izpostaviti. V naši kratki predstavitvi dobrih praks smo izpustili predstavitve dobrih praks bank in izobraževalnih institucij, ki pa so za razvoj zadružništva po svetu, zelo pomembne. Na tem mestu tako zgolj navajamo primer dobre prakse, ki so jo vzpostavili zamejski Slovenci, gre pa za primer Zadružne kraške banke.[48] Med izbranimi primeri smo se poleg Mondragona, osredotočili na zadruge, kakršne bi lahko bile zgled bi razvoju zadružništva v Sloveniji.

5.2.1. Mondragon

Zadružno združenje Mondragon je eden bolj nazornih primerov postopne rasti zadruge, ki je nastala 1956 v Španiji. Ustanovitelj zadruge je najprej ustanovil tehniško šolo, kasneje pa odprl zadružno podjetje za izdelavo parafinskih grelcev. Od takrat se je zadruga širila in razvijala do danes, ko ima 74335 zaposlenih, združuje 261 podjetij in zadrug, katerih lastniki so izključno delavci, vključeni v te zadruge in še vedno odločajo po principu en človek en glas. Delujejo v štirih vrstah dejavnosti: izobraževanje, finance, trgovina in industrija. V zadružni shemi imajo lasten pokojninski sklad in lastno zdravstveno zavarovanje. Delavci lahko ob odhodu iz zadruge ali ob upokojitvi dvignejo svoj delež v zadrugi. Obenem so sedmo največje poslovno združenje v Španiji.[49]

5.2.2. Bridges – The Actors’ Agency

Zadruga je nastala leta 2008 na Škotskem in je edina tovrstna igralska zadruga v tej državi. Igralci so se odločili, da bodo združili svoje znanje in veščine ter vire, ki jih imajo za skupen nastop na trgu. S pomočjo oddelka za razvoj zadružništva[50] so pripravili poslovni model za skupno zadružno predstavitev. Vsi člani zadruge, igralci, skupaj delujejo v pisarni, ki se nahaja v kulturnem središču Edinburgha, sodelujejo pri upravljanju zadruge, kadar niso zasedeni z igranjem. S tem tudi predstavljajo in promovirajo zadrugo. V zadrugo je trenutno vključenih 17 igralk in igralcev.[51]

5.2.3. Calverts

Calverts je delavska zadruga iz Velike Britanije, ki deluje na področju komunikacij, oblikovanja in tiska. Aktivni so tudi v aktivnostih pri promociji zadružništva v Veliki Britaniji. Pri svojem delovanju na prvo mesto postavljajo ustvarjanje skupnosti, okolja v katerem delujejo in delavskega solastništva. Letos so praznovali 40 let obstoja.[52]

5.2.4. Cooperative Lilith

Zadruga Lilith je bila ustanovljena leta 1996 na Finskem in združuje producente in glasbenike pri iskanju skupnih interesov na trgu na dolgi rok. Ob ustanovitvi so bili začetniki ideje zaposlovanja “freelancerjev” v skupnem podjetju, kmalu so postali delavska in podjetniška zadruga. Danes ima Lilith na Finskem okrog 400 članov in je največja tovrstna zadruga na Finskem, delujejo na področju kulture, umetnosti, oblikovanja, potovanj idr. Njihova posebnost je KUHA, računovodska platforma za administrativno pomoč članom. Poudarjajo, da je njihova največja prednost to, da se učijo drug od drugega, kar jih opogumlja in jim v obliki zadruge daje večje možnosti za socialno varnost in vključenost. V zadrugi je zaposlenih nekaj manj kot 100 ljudi.[53]

5.2.5. SMart

Zadruga SMart je največja evropska zadružna organizacija, ki združuje delavce v kreativnih panogah. Ustanovljena je bila leta 1998 v Belgiji, danes pa ima 85.000 članov v Belgiji, Franciji, na Nizozemskem, Madžarskem, Švedskem, v Španiji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Ustanovitelji so želeli z njeno ustanovitvijo zagotoviti rešitev, ki bi ustvarjalcem omogočila, da bi delali na svojih projektih, ne da bi se pri tem ukvarjali z administrativni mi ovirami in skrbeli zaradi nepredvidljivih denarnih prilivov. Organizaciji se je skozi leta pridruževalo vedno več ljudi različnih profilov, zato danes SMart poleg ustvarjalnih poklicev združuje tudi druge samostojne delavce in svobodnjake, ki svoje delo opravljajo na podlagi različnih pogodb in v številnih gospodarskih panogah. Ker je SMart zadruga, tem posameznikom zaradi narave dela, ki ga opravljajo, in neprilagojene pravne podlage nudi podporo pri spopadanju s prekarnimi delovnimi razmerami. [54]

5.2.6. Cooperative culturelle Clara

Francoska zadruga Cooperative culturelle Clara nudi kulturne storitve in predstavlja inovativen model podjetniškega in profesionalnega razvoja strokovnjakov s področja kulture. Ta inovativen model razvoja, kulturnikom nudi dinamično in trdno okolje, ki spodbuja sodelovanje med strokovnjaki s tega področja. Pri tem jim zadruga omogoča, da si delijo orodja, vire ter se medsebojno posvetujejo in mrežijo. Trenutno združuje 30 članov.[55]

5.2.5. Merchant City Tourism and Marketing Co-operative

Zadruga v Glasgowu je nastala leta 2008 kot pobuda za spodbujanje turizma in povezovanje ponudnikov turistične ponudbe ene najbolj znanih četrti v Glasgowu. V osnovi je ideja tovrstne zadruge spletna marketinška strategija s ciljem promocije in vabljenja novih obiskovalcev ter spodbujanja razvoja turizma v določenem predelu mesta. Zadruga predstavlja okrog 230 lokalnih ponudnikov od barov, restavracij, gledališč, trgovin, koncertnih prizoriš, zgodovinskih znamenitosti in drugo. Ustanovili so skupno blagovno znamko in dosegli 150% rast spletnih naročil in 6000% rast spremljanja na spletu.[56]

6.     Zaključek

S pričujočo analizo potencialov zadružništva smo predvsem pripravili pregled situacije na tem področju v Sloveniji z manjšim ekskurzom do dobrih praks v Evropi. Menimo, da je Slovenija v primerjavi z razvitimi državami v velikem zaostanku na področju promocije zadružništva in nudenja primernega okolja za razvoj zadružništva, posledično je v zadrugah zaposlenih izjemno malo ljudi (če odvzamemo zaposlene v kmetijskih zadrugah je podatek nasploh alarmanten). V kolikor za zgled vzamemo Škotsko, kjer so si z vladnim programom[57] zadali cilj, da bo Škotska postala vodilna država na področju vzdržne in trajnostne ekonomske rasti, ki spodbuja inovativnost in delovna mesta z dodano vrednostjo ter vrednotami, od katerih ne odstopajo, lahko ugotovimo, da  je Škotska  na ta način v zgolj 10 letih spodbudila nastanek 350 zadrug. Ključno pri vsem je, da so novonastale zadruge imele ustrezno strokovno pomoč strokovnjakov, ki so jih ob nastajanju usmerjali in izobraževali ter da so bila za ta namen zagotovljena razpisna sredstva za zadruge na posameznih področjih. Kot smo zapisali v točki 4., je ena od ključnih pomanjkljivosti dosedanjih poizkusov spodbujanja zadružništva v Sloveniji pomanjkljivo znanje o zadrugah tako na strani ljudi, ki so zadruge ustanavljali brez poznavanja temeljnih zadružnih principov, kot tudi s strani državnih organov, kjer so določene ukrepe pripravljali ljudje, ki niso imeli praktičnega in/ali teoretičnega znanja s področja zadružništva. Menimo, da ima Slovenija z zgodovinsko tradicijo zadružništva v 19. in 20. stoletju ter z izzivi, ki jih pred nas postavljajo aktualne razmere na svetovnem trgu dela, idealno okolje za razvoj zadružništva in socialne ekonomije. Nenazadnje je zadružništvo ena temeljnih oblik delitvene ekonomije, ki jo pri nas v zadnjem času prepoznavamo pod izrazom “sharing economy”. Vsekakor pa je zadružništvo investicija v prihodnost, saj zadružništvo najbolje predstavi njegovo vodilo: “To go fast, walk alone, to go far, walk together.”
Literatura in viri

 

 

[1] Mednarodna zadružna zveza (International Co-operative Alliance)

[2] Zadružna zveza Slovenije

[3] Birchall, 2012, str. 266-267

[4] McDonnell, Macknight in Donnelly, 2012b, str. 6

[5] Slapnik, 2013a, str. 7-8

[6] Slapnik, 2013a, str 7-8

[7] Sanchez Bajo in Roelants, 2015, str. 166

[8] Te podatke sta iz različnih virov zbrala Sanchez Bajo in Roelants, avtorja knjige Kapital in past zadolževanja, zadružništvo kot alternativa.

[9] Mednarodna zadružna zveza

[10] Sanchez Bajo in Roelants, 2015, str. 167-172

[11] S. Čeh, časopis Delo

[12] Saner et. al., 2012, str. 3

[13] Delbono in Reggiani, 2013, str. 386

[14] Patnaik, 1982, str. 19-41

[15] Sanchez Bajo in Roelants, 2015, str. 157

[16] McDonnell, Macknight in Donnelly, 2012a, str. 11-15

 

[17] Zadružna zveza Slovenije

[18] Cooperatives Europe Key Figures 2015

[19] Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v republiki Sloveniji v letu 2017

[20] CECOP: Spodbujanje delavskih, socialnih in storitvenih zadrug v Republiki Sloveniji, str. 4

[21] Cooperatives Europe: The Power of Cooperation: Cooperatives Europe Key Figures, str. 2–8

[22] Cooperatives Europe: The Power of Cooperation: Cooperatives Europe Key Figures, str. 8–11

[23] Cooperatives Europe: The Power of Cooperation: Cooperatives Europe Key Figures, str. 14

[24] AJPES, 2016

[25] Leto 2012 je bilo mednarodno leto zadrug.

[26] Žugelj, 2016

[27] Zadružna zveza Slovenije, 2016.

[28] Mezinec, 2015

[29] CAAP, 2016

[30] Pahor, 2014, str. 10

[31] Slapnik, 2013b, str. 10-11

[32] CAAP, 2016

[33] World Council of Credit Unions, 2016

[34] Austin Cooperative Business Association, 2016

[35] Rems, 2016, str. 27

[36] CECOP: Spodbujanje delavskih, socialnih in storitvenih zadrug v Republiki Sloveniji, str. 24

[37] CECOP: Spodbujanje delavskih, socialnih in storitvenih zadrug v Republiki Sloveniji, str. 19

[38] V. Dimovski, S. Colnar, 2017

[39] Slapnik T., 2015

[40] Freelnacers union

[41] Vesel, 2015, 18-19

[42] CICOPA, 2018, str. 11-20

[43] Jezikovna zadruga Soglasnik

[44] J. Zupančič, Časopis Delo

[45] Zadruga Buna

[46] Združenje socialna ekonomija Slovenije

[47] Sončna zadruga

[48] Zadružna kraška banka

[49] Mondragon

[50] Cooperative Development Scotland

[51] Bridges, The Actors’ Agency

[52] Calverts

[53] Cooperative Lilith

[54] SMart

[55] Cooperative culturelle Clara

[56] Merchant City Tourism and Marketing Co-operative

[57] Scotland can do

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.