Samostojni novinar se ne rodiš, temveč to postaneš

M. Z. je anonimna samostojna novinarka in prekarna delavka.

Za večino radovednih in/ali vedoželjnih je novinarstvo prav gotovo ena izmed strok, kjer lahko potešijo svojo lakoto po informacijah, socialnih stikih in splošnem znanju. Sama sem v ta poklic stopila nekoliko drugače, ne toliko po svoji lastni želji, temveč me je vanj pripeljal splet okoliščin (beri: slab gospodarski položaj in za kulturo – tu mislim predvsem slovenski knjižni jezik – ne ravno ugodna atmosfera), vendar sem kaj kmalu potem, ko sem uradno postala samostojna novinarka, postala bolj radovedna, sprašujoča in celo nekoliko bolj komunikativna.

 

Vse te lastnosti samostojni novinar potrebuje za svoje delo.

 

Kdo je samostojni novinar?

 

Samostojni novinar je status osebe, ki samostojno opravlja novinarsko delo, je vpisana v Razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo RS, kot samozaposleni plačuje prispevke in se od samostojnega podjetnika razlikuje po tem, da kot edini ali glavni poklic opravlja novinarsko delo. Sicer mu pripadajo davčne olajšave kot samostojnemu podjetniku in prav tako lahko uveljavlja normirane stroške in odgovarja z vsem svojim premoženjem.

 

Novinarska dejavnost  ne obstaja

 

Čeprav obstaja status samostojnega novinarja, pa ne obstaja novinarska dejavnost, temveč lahko samostojni novinarji izberejo 90.030 umetniško ustvarjanje in/ali 74.200 fotografsko dejavnost. »Novinar je oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost.«

 

Samostojni podjetnik lahko opravlja druge dejavnosti, samostojni novinar pa ne. To je največja razlika med statusom samostojnega novinarja in samostojnim podjetnikom. Druga razlika je ta, da samostojnemu novinarju ni treba vložiti soglasja lastnikov stavbe, v kateri ima »sedež«.

 

Če samostojni novinar opravlja še kakšno drugo dejavnost, poleg omenjenih, to lahko počne le za polovični delovni čas (20 ur tedensko). Kako opravlja preostalih 20 ur, ni določeno. Med novinarsko delo ni vključeno prevajanje, drugo informiranje, vodenje oddaj, organiziranje prireditev itd.

 

Zakaj torej status samostojnega novinarja?

 

Med statusom samostojnega novinarja in samostojnim podjetnikom je malo razlik, zato je morda pravo vprašanje, zakaj ne bi bili novinarji kar samostojni podjetniki. Seveda se vsak odloči po svoji volji, prav gotovo pa bodo kakšna vrata bolj široko odprta samostojnim novinarjem kot s. p., še posebej, če je novinarstvo poslanstvo, ki ga želi opravljati dlje časa ali celo vso kariero. Če pa se želi preusmeriti, se lahko samostojni novinar izbriše iz Razvida in odpre s. p. Status prav tako preneha, če ga medijsko podjetje zaposli pri novinarskih kolegih.

 

Najprej novinar, nato samostojni novinar

 

Če bi želeli postati samostojni novinar, pa morate delati v medijski stroki, še preden, se lahko vpišete v Razvid samostojnih novinarjev, saj morate dokazati, da ste v zadnjem letu novinarsko delo opravljali vsaj 20-krat. Ni pomembno, ali je za delo prejel plačilo ali ne. Poglejmo si podrobneje, kakšni so pogoji za vpis. Te določa 22. člen Zakona o medijih.

 

  1. člen

(1) Status samostojnega novinarja se pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid odloči pristojni minister.

(2) V razvid iz prejšnjega odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

– da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;

– da opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;

– da ima dokazila o objavah v  medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona;

– da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.

(3) Pristojno ministrstvo izbriše iz razvida osebo, ki ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka.

(4) Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra z uredbo predpiše postopek in podrobnejša merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige.

(5) Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi način in postopek občasnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki jih morajo za vpis v razvid izpolnjevati samostojni novinarji.

 

Tako mora vlagatelj vložiti na Ministrstvo za kulturo:

 

  • izkaz o državljanstvu RS oz. izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan(ka) RS;
  • izjavo, da opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
  • dokazilo o tem, da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje novinarske dejavnosti;
  • dokazila o objavah v medijih, ki so vpisani v razvid medijev pri pristojnem ministrstvu;
  • predhodno mnenje registrirane strokovne organizacije novinarjev.

 

V mojem primeru je bilo torej treba vložiti prijavo za vpis v razvid samostojnih novinarjev, izjavo, da mi ni prepovedano opravljanje novinarske dejavnosti, izjavo o opravljanju novinarske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica in izjavo urednika medija, pri katerem sem večinoma opravljala novinarsko dejavnost (do takrat prek avtorske pogodbe in podobnih »iznajdb«), 20 svojih prispevkov, objavljenih v medijih, in soglasje Društva novinarjev Slovenije.

 

Ministrstvo za kulturo je nato izdalo odločbo in mi jo na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku posredovalo, obenem pa obvestilo ZZZS, AJPES in FURS. Postopek je po vložitvi hitro končan in delo se lahko začne!

 

 

Kaj pa potem?

 

Ko je samostojni novinar vpisan v Razvid, lahko izdaja račune, mesečno plačuje prispevke in akontacijo, sicer pa Ministrstvo za kulturo njegove dejavnosti, niti pogodb z mediji ne nadzoruje. Ima pa pristojnost, da občasno preveri delo novinarja.

 

Samostojna sem! Ali res?

 

Moje prvotno navdušenje nad samostojnostjo, ki sem si jo s statusom zagotovila oz. sem mislila, da sem si jo, je po nekaj mesecih nekoliko skopnelo. Nadaljevala sem delo v medijih, za katere sem delala že prej, hkrati pa sem z odpiranjem obzorij poskušala objavljati v več različnih medijih, saj se vsebine (in ljudje) med njimi zelo razlikujejo. Takšno delo je bilo tako resda bolj dinamično in zanimivo, vendar največkrat neplačano, čeprav so bili članki aktualni in pisani na kožo določenim medijem. Morda sem prehitro obupala, morda pa v Sloveniji res ni mogoče biti samostojni novinar v smislu prave samostojnosti, neodvisnosti in s tem tudi zagotovljene nepristranskosti.

 

Redno skoraj vedno brezplačno delo sem opustila in se raje posvetila raziskovanju možnosti v mediju, v katerem sem preživela največ delovnega časa. Toliko o novinarjevi samostojnosti.

 

Na včasih že kar ironičen prizvok pridevnika samostojen je spomnilo tudi nedavno pismo Ministrstva za kulturo, ki je od samostojnih novinarjev zahtevalo, da v skladu s splošno evropsko uredbo o varstvu podatkov (znano kot GDPR) »prostovoljno« posredujejo svoje osebne podatke. S tem seveda ni nič narobe, če ne bi sledil zadnji odstavek, ki je zvenel kot grožnja oz. vsaj slaba šala (polna jezikovnih nepravilnosti) ob siceršnjem deklamiranju prostovoljnosti: »V primeru, da podpisane izjave ne bomo prijeli, bomo preverili pogoje o izpolnjevanju pogojev za vpis v Razvid samostojnih novinarjev.«

 

Moji pogoji so še vedno lepo izpolnjeni, vendar se s podobnimi prijemi (sankcije) pogosto na svoje »samostojne« delavce znašajo njihovi »delodajalci«, zato vsaka takšna namera vzbudi nejevoljo, morda celo strah pred iskanjem dlake v jajcu, vsekakor pa nemir in ponovno preverjanje, ali se ni morda kakšna črka zakona nekoliko predrugačila.