Agencijsko delo ali kako so posredniki ugrabili trg delovne sile

Že v osnovi so delavci podrejeni v odnosu do delodajalca, v delavskih agencijah se to le še stopnjuje. Zasebno posredništvo ob tem postaja donosen posel, ki za svoje delovanje vse pogosteje izkorišča javni Zavod za zaposlovanje.

Pozor! Revoz išče delavce za delo v proizvodnji! S takšnimi varljivimi zapisi smo se v začetku leta 2017 srečevali zelo pogosto. Zakaj varljivimi? V prvi vrsti zato, ker delavcev ni iskal Revoz, temveč dve agenciji za posredovanje dela, HSG Kariera in M Servis. Spretno manipuliranje službe za komuniciranje v Revozu je zavedlo tudi novinarje, ki so kar naenkrat govorili o delovnih mestih v Revozu, ne nazadnje so tovrstni diskurz uporabljali tudi sami predstavniki Revoza, na primer vodja službe za komuniciranje, Nevenka Bašek Zildžović.[1] Nekateri z izkušnjo agencijskega dela v Revozu so spregovorili tudi za medije. Denis Striković v javnem pismu[2] opiše slabe delovne pogoje agencijskih delavcev, ti se razlikujejo od pogojev za zaposlene. Agencijski delavci tako opravljajo le nočne izmene. Sandi Gerkšič je svojo izkušnjo opisal v oddaji Studio City[3]. V treh letih dela za agencijo so mu pogodbo podaljšali kar 28-krat. Pove, da so norme delavcev merjene v sekundah in celo milisekundah. Robert Ivanc, še en nekdanji agencijski delavec, ki je delo opravljal za Adecco, opozori na slabe odnose[4] in grožnje. Ivanc ob tem poudari, da so agencijski delavci glede socialne varnosti na slabšem kot ostali delavci, ker je delavca agencije enostavneje odpustiti. Pove tudi, da so bili delavci tako Slovenci kot tudi številni tujci. Agencijski delavci so po mnenju Ivanca obravnavani kot lastnina, tržno blago, ki ga posojajo, kot vir. Oddelek za upravljanje s človeškimi viri v Revozu ima natančno izdelan protokol izbora kandidatov za delo, ki po mnenju Ivanca le navidezno dopušča možnost izbire. V resnici prave izbire ni, čas za branje pogodbe pred podpisom je omejen, sicer se kandidat prelevi v “rezervni vir”.[5] Ivanc ob tem tako opiše agencije: “Pravzaprav je pojav sodobnih zaposlovalnih agencij povezan s poenostavitvijo izkoriščanja človeških virov. Odpravljanje vseh nastalih posledic bo vse bolj prehajalo na pleča davkoplačevalcev oziroma virov samih.”[6]

Pregled poslovanja Revoza po javno dostopnih podatkih pokaže, da je Ministrstvo za gospodarstvo v preteklih letih Revozu izdatno pomagalo s finančnimi sredstvi, in sicer od leta 2012 do februarja 2016 s kar 23.215.314,00 evri.[7] V poslovnem poročilu Revoza na portalu AJPES lahko zasledimo, da je imel Revoz obenem 20 % višje poslovne prihodke, 29 % višji poslovni izid iz celotnega poslovanja in spada med 4,2 % najboljših pravnih subjektov v Sloveniji. V letu 2015 so na podlagi teh podatkov zaposlili 98 delavcev.[8] Poraja se vprašanje, zakaj se Revoz ne poslužuje zaposlovanja za nedoločen čas in v primeru povečanega obsega dela za zaposlovanje za določen čas ter zakaj Vlada RS po gospodarskem ministrstvu spodbuja podjetja s tovrstno prakso zaposlovanja. Ne pozabimo niti na to, da so se v tem času opazno povečali prihodki agencij za posredovanje dela M Servis in HSG Kariera.

Alojz Šket iz Združenja agencij za zaposlovanje je v oddaji Studio City[9] povedal, da je razvoj agencijskega dela posledica hkratnega pojava dinamičnih sprememb, digitalizacije družbe in atipičnih oblik zaposlovanja. Obenem je Šket priznal, da delavci zaradi zaposlovanja v agencijah niti teoretično nimajo višjih plač, kot bi jih imeli sicer, niti niso bolje zaščiteni.

Za zaposlene v agencijah naj bi veljali enaki pogoji kot za druge delavce, ki so redno zaposleni v podjetju, kjer delo opravljajo delavci, katerih delodajalec je agencija. Ob tem za tovrstne delavce velja tudi panožna kolektivna pogodba. A  če bi bili pogoji enaki in bi bilo agencijsko delo dražje (zaradi provizije, ki jo prejme agencija), čemu vendar agencije? V Sloveniji obstaja več kot 100 agencij za posredovanje dela, kar pomeni, da je to vendarle dobičkonosen posel in je mogoče s posredovanjem dela tudi dobro zaslužiti. Zato se ob navedeni predpostavki enakih pogojev še z dodatnim razlogom vprašamo, čemu sploh agencije. Je regulacija na področju agencij resnično ustrezna, če lahko brez težav čez 100 agencij izpolnjuje ustrezne kriterije, medtem ko je v Italiji recimo le nekaj več kot 10 agencij za posredovanje dela.

Sprememba zakonodaje leta 2013 je sicer prinesla nekatere omejitve pri poslovanju agencij, a kljub temu se obseg agencijskega dela širi. V Zakon o delovnih razmerjih[10] je zapisana maksimalna kvota, 25 % agencijskih delavcev pri uporabniku, a je vendarle potrebno povedati, da v to kvoto ne prištevamo delavcev, ki so v agenciji zaposleni za nedoločen čas. Luka Tičar z ljubljanske pravne fakultete opozarja: “Žal številne agencije zakonov ne spoštujejo.”[11] Tičar ob tem doda, da je po njegovem mnenju pravna ureditev agencijskega dela ustrezna. Tega mnenja ne delijo sindikati ter številni, ki so na svoji koži občutili pomanjkljivosti zakonodajne ureditve.

Težava agencijskega (in nasploh prekarnega) dela je, da gre z vidika delodajalca za storitev, zato se imajo delodajalci v takšnih primerih za naročnika in ne za delodajalca. Z najemom storitev si takšna podjetja zvišujejo vrednost, njihov fiksni strošek je tako manjši, ker na žalost gledajo na delavca kot na strošek.

Ob agencijah, ki imajo koncesijo za opravljanje posredovanja dela, so v Sloveniji tudi številna podjetja, ki nelegalno kadrujejo z delavci. Tovrstna praksa je znana celo pri državnih podjetjih, kot je Luka Koper. Kaj v takšnih primerih stori Inšpektorat RS za delo? V preteklem letu se je 114 ugotovljenih kršitev nanašalo ravno na nezakonito posredovanje delavcev prek neregistriranih agencij. Na žalost na Inšpektoratu RS za delo ne vodijo podrobne evidence, povezane z agencijskim delom, da bi lahko ugotovili, koliko je bilo kršitev glede izplačila plač, regresa in drugih pravic[12], ki naj bi jih imeli agencijski delavci v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo tudi za druge zaposlene.

Pogost argument agencij glede transparentnosti in zakonitosti poslovanja so tudi obvezne revizije, ki jih je uvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvirni greh teh revizij je dejstvo, da revizijske družbe najemajo agencije same, zato je verodostojnost teh podatkov vsaj vprašljiva.  Seveda tovrstnih revizij na ministrstvu nimajo za vse neregistrirane posrednike dela.

Ob vsem tem se postavlja pomembno vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Ob zapisanem hitro dobimo občutek, da Zavod RS za zaposlovanje v prvi vrsti brezplačno pomaga dobičkonosnim posrednikom, agencijam, do lahkega zaslužka. Namesto da bi se s kadrovskimi vprašanji dogovarjali neposredno z Revozom, je tu še posrednik, ki s koriščenjem kapacitet Zavoda RS za zaposlovanje na državne stroške dobi plačano reklamo ter kadre. Kakšna kadrovska agencija je vendar ta, ki ne zmore poiskati ustreznih kadrov? In kakšen Zavod RS za zaposlovanje je to, da z državnim denarjem krepi zasebno bogatenje agencij za posredovanje dela? In kakšno podjetje je na primer Revoz, da delavcev ne poišče neposredno na Zavodu RS za zaposlovanje in jih zaposli z ustrezno pogodbo o zaposlitvi? Ob vseh teh vprašanjih se pojavi še eno, izjemno podcenjeno vprašanje – je Zavod RS za zaposlovanje ob napotitvi delavcev na posredniške agencije delavce seznanil z njihovimi delavskimi pravicami? In ali v agencijah dovoljujejo (ne zavirajo) organiziranje delavcev v sindikate? Z odgovori na ta vprašanja lahko z dokaj veliko gotovostjo trdimo, čigave interese pravzaprav ščiti Vlada RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje.

Marko Funkl, profesor filozofije in ruščine, član Gibanja za dostojno delo in socialno družbo

[1] http://radioprvi.rtvslo.si/2017/02/studio-ob-sedemnajstih-vmes-porocila-449/ (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[2] https://www.dnevnik.si/1042761892/mnenja/odprta-stran/diskriminacija-agencijskih-delavcev-v-revozu (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[3] http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city-prispevki/174452223 (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[4] Prav tam.
[5] https://za-misli.si/kolumne/robert-ivanc/2146-cloveski-viri (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[6] Prav tam.
[7] https://erar.si/prejemnik/51520877/ (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[8] https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5405084000&leto=2014 (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[9] http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city-prispevki/174452224 (zadnji dostop 4. 4. 2017)
[10] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/1378/13 – popr.47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).
[11] https://www.dnevnik.si/1042765438 (Zadnji dostop 4. 4. 2017)
[12] Prav tam.