KAJ JE AVTORSKA POGODBA NA PAPIRJU IN KAJ V REALNOSTI?

slika 1

Avtorska pogodba je pogodba civilnega prava, ki jo natančneje opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže ustvariti določeno enkratno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, če ni z ZASP ali s pogodbo drugače določeno. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti ne glede na način izražanja:

  • govorjena dela (predavanja)
  • pisana dela (članki, leposlovje, priročniki…)
  • predstavitve iz znanstvenega ali tehničnega področja (risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
  • glasbena ali gledališka dela
  • likovna dela (slike, grafike, kipi…)
  • arhitekturna dela (skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture urbanizma in krajinske arhitekture)
  • koreografska in pantomimska dela
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju
  • avdiovizualna dela

 

slika 2

V veliko primerih se avtorska pogodba ne pojavlja na trgu dela, kot pogodba civilnega prava pri kateri naročnik naroči, da avtor zanj opravi določeno delo in ga seveda zanj plača, ampak kot pogodba, ki v njenem dejanskem izvajanju izkazuje, z elementi delovnega razmerja, prikrito delovno razmerje. Večinoma so žrtve takšnega odnosa novinarji, igralci, glasbeniki, lektorji, prevajalci, tekstopisci, kreativni direktorji, dizajnerji in mnogi drugi.

Delodajalcu se »splača« takšen odnos, saj je delavec po avtorski pogodbi za njega bistveno cenejši, kot redno zaposleni delavec, še toliko bolj očitno ceneje pa je, če se delodajalec, kot naročnik pri avtorski pogodbi, podpiše kot fizična oseba, ki ni davčni plačnik. V tem primeru davčne obveznosti padejo na pleča avtorskega delavca. ZDR-1, sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča so jasne in odločne, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Ti elementi so: razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ne sme delavca »ščititi« in delodajalca »zavezovati« avtorska pogodba, ampak se po zakonu to civilno razmerje mora spremeniti v delovno razmerje urejeno s pogodbo o zaposlitvi.

Vrhovno sodišče v enem izmed svojih sklepov lepo pokaže, če obstajajo elementi delovnega razmerja pri delu na podlagi avtorske pogodbe, govorimo o domnevnem obstoju delovnega razmerja, kar samo po sebi pomeni obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav dejansko ni bila sklenjena; (Sklep VIII Ips 123/2007 »Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.«) To je izrednega pomena, saj delavcu, ki je v sporu z delodajalcem, ni potrebno dokazovati obstoja delovnega razmerja, ampak zgolj elemente delovnega razmerja. Ne potrebuje sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da si izbori pravice, ki mu jih le ta omogoča.

Zgoraj zapisano lahko veljavlja za vse prekarce v prikritih delovnih razmerjih če so znotraj podjemnih pogodb, s.p.-jev ali pogodb za določen čas.

slika3

Višina davka se pri avtorskih pogodbah ralikuje na podlagi večih oblik. Ena izmed teh je, če avtor je ali ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Če še ni zavarovan, je njegov neto dohodek nižji, saj plača še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 %.

Avtor, ki ni obvezno zavarovan PIZ mora plačati 25 % akontacijo dohodnine od davčne osnove, ki jo izračuna tako, da od bruto dohodka odšteje 10 % normiranih stroškov in na ta način dobi davčno osnovo, 15,50 %  prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 6, 36% za obvezno zdravstveno zavarovanje od bruto dohodka. Naročnik, ki je plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku mora plačati, poleg avtorjevega bruto honorarja, še 8,85 % prispevkov za pokojninsko in invalidsko blagajno iz naslova prispevka za posebne primere zavarovanja in 0,53 % v zdravstveno blagajno z istega naslova. Po novem pa mora naročnik poravnati še davek na določen prejemek po davčni stopnji 25 %.

V primeru, da avtor sklepa pogodbo s fizično osebo, ki ni plačnik davka, potem davek po stopnji 8,85 % predstavlja strošek samega avtorja.

Za lažjo predstavo vzemimo, da imamo dve avtorski pogodbi, pri kateri je en avtor obvezno zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (oseba A) in avtorja, ki to ni (oseba B). Za popolno primerjavo si ustvarimo še redno zaposlenega delavca (oseba C). Vsi imajo istega delodajalca in vsi imajo v svoji pogodbi zaveden bruto znesek 1000,00 EUR. V spodnji tabeli je jasno razvidno, kolikšen je neto dohodek posameznika in kolikšen strošek to predstavlja delodajalcu.

DELAVCI NETO DOHODEK STROŠEK DELODAJALCA
A 727,30 EUR 1.093,80 EUR
B 611,05 EUR 1.093,80 EUR
C 698,40 EUR 1.161,00 EUR

 

Na podlagi tabele je jasno razvidno, da se delodajalcu bolj splača najeti osebo na podlagi avtorske pogodbe, še posebej, če delodajalec ni davčni plačnik. Treba je pa dodati, da so prekarci upravičeni do povračila akontacije dohodnine, če na letni ravni ne presežejo prihodka v višini 6.500,00 EUR. To pomeni, da na mesec naš prekarec zasluži lahko maksimalno 541,00 EUR, kar pa menim, da ni znesek, ki bi predstavljal dostojno življenje, saj gre polovica od tega zneska za plačilo rednih mesečnih stroškov, ne da bi pomislili na izredne stroške, ki se radi pojavijo. Gotovo, če gre to za mladega prekarca, si s takim zneskom zelo težko zamisli, da bi si ustvaril družino.

Trenutni trend države je, da bi delo prekarcev približala delovnim razmerjem, kar se jasno kaže v uvedbi davka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dohodek iz avtorske pogodbe. Na ta način omogoča država avtorju pridobiti delovno dobo tako, da se izplačani znesek v pokojninsko blagajno preračuna v delež delovne dobe. Takšno ravnanje je z vidika delovnega prava na meji spornega, nezakonitega. Prekarnih oblik dela se ne sme približevati delovnim razmerjem in jih na ta način legalizirati. So nezakonita delovna razmerja, ki jih je potrebno odstraniti s trga dela in žrtvam današnje situacije, prekarcem, omogočiti zakonsko zavarovane pravice tako, da se jim delovna razmerja omogoči z eno in edino pogodbo o zaposlitvi.

Rajko Grimšič