Pripravništvo je organizirano usposabljanje mladih strokovnih kadrov za samostojno delo po končanem izobraževanju in je ponekod obvezno za pristop k strokovnemu izpitu (javna uprava, sodstvo, zdravstvena dejavnost). Po trenutni ureditvi je možno pripravništvo opravljati tudi volontersko, kar pomeni, da se ne sklene pogodbe o zaposlitvi, to pa je najbolj pereč problem ravno v primerih obveznega pripravništva. Mladi so prisiljeni zastonj opravljati delo, saj brez opravljenega pripravništva ne morejo pristopiti k strokovnemu izpitu.
V Državnem zboru je trenutno v obravnavi predlog Zakona o ukrepih na področju pripravništva, ki predvideva odpravo volonterskega pripravništva na področjih, na katerih je to trenutno dopustno. Zakonodajna ureditev tega področja je nujno potrebna za odpravo izkoriščanja mladih in jo Gibanje vsekakor podpira. Zavzemamo pa se za postopno odpravo volonterskega pripravništva in zagotovitev sredstev za financiranje obveznih pripravništev. Urejanja se je treba lotiti previdno in sistematično, sicer lahko pride do negativnih učinkov. Vsekakor je najprej potrebna celovita analiza stanja. Posamezna področja (javna uprava, zdravstvena dejavnost, sodstvo itd.) se med seboj bistveno razlikujejo, zato se razlikuje tudi način opravljanja pripravništva in potrebno je upoštevati specifičnost vsakega področja. Treba je ugotoviti, kje so pripravništva potrebna za pridobitev praktičnega znanja in zato obvezna ter kje ne, ker se npr. praksa opravlja že med samim študijem. Pri tem se morajo določiti merila, na podlagi katerih se bodo priznavale praktične izkušnje, pridobljene izven klasičnih oblik opravljanja pripravništva, npr. opravljanje podobnega dela v tujini. Prav tako se mora določiti finančni okvir in vire financiranja (npr. evropska sredstva).
Ne želimo, da bodo mladi z uveljavitvijo zakona postavljeni v še slabši in bolj negotov položaj – postavlja se vprašanje, kako se bodo razpisovala pripravništva v javnem sektorju, kjer zaradi varčevalnih ukrepov ni niti zaposlovanja. Zato trdimo, da je nujna uvedba prehodnega obdobja (dokler se ne oblikuje načrt zaposlovanja pripravnikov) in dopuščanje volontiranja, vendar samo v izjemnih in utemeljenih primerih, kjer se dejansko ne opravlja delo namesto nekoga drugega, ampak se pripravnik samo spoznava z delom na področju, za katerega se je izobraževal.
V vseh drugih primerih se mora vsakršno neplačevanje za opravljeno delo odpraviti, saj je plačilo za delo temeljna človekova pravica.
