Resen pravni problem, ki smo ga prepoznali v Odboru za pravne zadeve Društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo v šolskem letu 2012/2013, je neupravičena omejitev pravice do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča za bivanje.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je pri obravnavi vlog za dodelitev Zoisove štipendije napačno uporabil 30. člen Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju Zštip), saj študentom na podlagi vloge o dodelitvi Zoisove štipendije, ki so jo vložili na enak način kot v preteklih letih, ni dodelil dodatka iz razloga prepozne prijave začasnega prebivališča. Pri tem rok za prijavo začasnega prebivališča ni bil postavljen v skladu s pravnimi pravili. ZŠtip v 30. členu, kot pogoj za dodelitev dodatka določa le, da se štipendist izobražuje izven kraja stalnega prebivališča. Dodelitve dodatka ne pogojuje z rokom prijave začasnega prebivališča. V drugem odstavku 30. člena zakon daje ministrstvu pristojnost, da s podzakonskim aktom podrobneje predpiše kriterije za določitev dodatka. To pomeni, da lahko ministrstvo določi osnovo za upravičenost do tega dodatka. V tem primeru bi določitev kriterija pomenila, da mora imeti posameznik prijavljeno začasno prebivališče, da je lahko upravičen do dodatka. Določanje končnega roka, do katerega mora to prijavo urediti, pa pomeni določanje pogoja za upravičenost do tega dodatka. V tej točki zakon in podzakonski akt nista usklajena. Po načelu hierarhije pravnih aktov v slovenskem pravu pa velja, da mora biti podzakonski akt v skladu z zakonskim aktom.
Na tem mestu velja omenit še en problem na katerega je opozoril Zavod študentska svetovalnica: »Problem v zvezi s prijavo začasnega prebivališča je, da k prijavi začasnega prebivališča ni zavezan študent. Skladno z 9. členom Zakona o prijavi prebivališča, mora posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijaviti oziroma odjaviti stanodajalec, ne glede na trajanje nastanitve. Ker se študentski domovi štejejo za nastanitveni objekt, je stanovalce študentskih domov torej dolžan prijaviti Zavod Študentski domovi, kar v praksi tudi počne. Pri tem pa študent nima vpliva v kakšnem časovnem obdobju bo Zavod uredil njegovo začasno prebivanje z ustrezno prijavo začasnega prebivališča.« Kot pogoj je postavljena obveznost študentu, ki je po 9. členu prej omenjenega zakona, ni dolžan izpolnit, poleg tega pa sam na pravočasnost njene izpolnitve v vseh primerih ne more aktivno vplivati.
Problem je še poglobila neobveščenost študentov o tej spremembi. Po izjavah študentov v času vlaganja vlog v javnem pozivu na spletni strani Javnega sklada RS (http://www.sklad-kadri.si/si/ stipendije/razpis/n/zoisove-stipendije-za-solsko-oziroma-studijsko-leto-20122013/) roka, v katerem mora biti urejeno začasno prebivališče za pridobitev dodatka za bivanje zunaj stalnega prebivališča, ni bilo določenega in ga posledično tudi ni bilo mogoče razumeti kot pogoj za upravičenost do tega dodatka. Z neustrezno in nejasno objavo študentom ni bila zagotovljena pravna varnost. S strani Zavoda študentska svetovalnica smo bili obveščeni, da so 26.09.2012, torej tik pred rokom, ki ga je ministrstvo postavilo kot pogoj, prejeli od Javnega sklada RS ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje odgovor glede dokazovanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev dodatka za bivanje v katerem, za izpolnjevanje pogojev za pridobitev dodatka, ni bilo mogoče zaslediti postavljenega končnega roka. »Iz javnega sklada so nam v dopisu sporočili, da za dodatek za bivanje zadostuje potrdilo o bivanju v študentskem domu oz. potrdilo o prijavi začasnega prebivališča, brez kakršnegakoli postavljenega roka. Iz Zavoda RS za zaposlovanje (stari Zoisovi štipendisti) pa so sporočili, da za dodatek za bivanje zadostuje prijava začasnega bivališča v kraju izobraževanja in odločba o bivanju v dijaškem/študentskem domu v š.l. 2012/13, ali najemna pogodba z zasebnim najemodajalcem za š.l. 2012/13, Tudi na Zavodu niso omenjali nobenega roka (1.10. ali kaj podobnega).« Tako je nastala zmeda med informacijama, ki so jo dobili študentje ter Zavod študentska svetovalnica na strani Javnega sklada RS ter spremembo, ki jo je vpeljalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje vlade. Velika večina študentov vlaga vloge za štipendijo po utečeni poti preko javnega poziva Javnega sklada RS. Posledica tega je bila, da so zaradi takšnega ravnanja neupravičeno izgubili pravico do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča za bivanje.
Glede te problematike smo se z dopisom obrnili tudi na ministrstvo in jih pozvali naj odpravijo krivice študentom, ki so jih povzročili s svojim nezakonitim postopanjem. Študentom je sicer v tem primeru ostala možnost vložitve pritožbe v 15 dneh od dneva, ko jim je bila izdana odločba s strani pristojnega državnega organa, s katero jim ni bila odobrena pravica do dodatka. Po neuradnih podatkih je to pot ubralo kar nekaj upravičencev do Zoisove štipendije. Izkazalo pa se je, da kar nekaj pritožnikov v zakonsko določenem roku dveh mesecev ni prejelo odgovora. Pristojni organ, ki je v tem primeru Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve ter enake možnosti je po zakonu dolžan izdati odločbo o pritožbi v najkrajšem možnem času, najkasneje v dveh mesecih. Neodzivnost kaže na dodaten problem v tem primeru, ko je 1. stopenjski organ ravnal po navodilih ministrstva, ki sedaj odloča o pritožbah zoper lastna navodila na 2. stopnji. Na tem mestu poudarjamo, da lahko študent, če mu odločba ni bila v roku vročena, s posebno vlogo zahteva izdajo in vročitev odločbe. Če mu v nadaljnjih sedmih dneh ni izdana in vročena, pa lahko sproži upravni spor, kot če bi mu bila pritožba zavrnjena in po tej poti preko sodišča skuša priti do zakonsko upravičenega dodatka. Za nasvete pri pisanju zgoraj omenjenih vlog se lahko obrnete na Odbor za pravne zadeve Gibanja za dostojno delo in socialno družbo (kontakt: matej.jemec@socialna-druzba.si).
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
