V sobotni okrogli mizi smo se odmaknili od širših družbenih razmer, ki smo jih obravnavali v petkovem večeru, ter se posvetili konkretnim primerom ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest.
Gostje: Tadej Slapnik, Goran Lukić, Jure Knez
Na okrogli mizi, katere gostje so bili Tadej Slapnik (vodja koordinacijskega odbora Zadrug Slovenije), Goran Lukić (izvršni sekretar na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), odgovoren za področje socialnega podjetništva in politik zaposlovanja), ter Jure Knez (Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA)), smo se sprehodili preko treh sklopov: zadruge, konkretni primeri delavskega reševanja podjetij ter aktivne politike zaposlovanja – konkretno izkušnje s projektom Podjetno v svet podjetništva na Koroškem.
V začetku je Tadej Slapnik predstavil stanje na področju zadružništva v Sloveniji ter ob enem opozoril na dejstvo, da na isti dan, kot je potekala okrogla miza, obeležujemo tudi Mednarodni dan zadružništva. V 80. letih je bila Slovenija vzorčni primer za koncepte, kakršni so zadruge, socialna podjetja ali kooperative. Iz tujine so prihajali strokovnjaki v Slovenijo na izobraževanja, da bi uporabili te dobro delujoče, ter na krizo zelo odporne oblike podjetij. Ironično pri vsem skupaj je, da smo od osamosvojitve Slovenije dalje to naše znanje in uporabo teh konceptov namerno in zavestno omejili. Danes je odpiranje novih zadrug in delovanje le-teh močno omejeno na zakonski osnovi, kar preprečuje, da bi se zadružništvo razširilo.
Da so zadruge ne le dobra alternativa za nova podjetja, temveč tudi dober način reševanja podjetja, pa kaže primer reševanja podjetja Novoles. Prav v dneh pred okroglo mizo je bila namreč v sodelovanju nekdanjih delavcev, sindikatov, lokalnih oblasti ter zadružnih povezav, ustanovljena zadruga Novi Novoles Lesni razvojni center Straža. Lukić je tekom okrogle mize predstavil glavne izzive, s katerimi so se srečevali ob ustanavljanju te zadruge ter reševanju že obstoječega podjetja. Kot glavna ovira so se pokazale velike birokratske ovire, ki omejujejo pomoč podjetjem – ne tako zelo finančno, kot pa povsem operativno. Dotaknil se je tudi delavskih prevzemov podjetij Domela iz Železnikov in Gorenskega glasu, in jih omenil kot primer dobre prakse. Ob enem pa je na vprašanje moderatorja, ali lahko taka oblika lastninjenja pomaga ohraniti vsaj del lastnine v domači lasti v prihajajočem valu privatizacije, odgovoril, da je to malo verjetno, saj je vendarle pri tem velik problem denar, ki pa ga večinoma delavci nimajo, niti nimajo dostopa do drugih finančnih virov.
Po drugi strani je Jure Knez iz RRA Koroška predstavil projekt Podjetno v svet podjetništva. Gre za evropski projekt, ki pa za razliko od večine, kakor je ugotavljalo omizje, dejansko kaže rezultate. Gre za celosten petmesečni tečaj podjetništva, svetovanja in praktičnega delovanja, katerega namen je vzbuditi podjetniški duh ter poskrbeti, da bi kar čimveč udeležencev po koncu urjenja ustanovilo nova podjetja. Ob tem je Knez poudaril, da so v dosedanjih izvedbah to več kot izpolnili in da se kažejo izjemno pozitivni rezultati. Podjetja, ki so se že ustanovila hitro rastejo in predstavljajo ena izmed bolj inovativnih podjetij. Sam projekt se je v lanskem letu razširil na vse regije, še vedno pa ostaja pomembna omejitev na mlajše od 35 let, kar še pušča možnost za dodatno izboljševanje samega projekta.
Gostje so se strinjali, da je situacija na trgu dela v Sloveniji vse prej kot svetla in da smo vsi skupaj soočeni s številnimi preprekami na poti k izboljšavam. Med njimi so bile naštete zakonodajne omejitve, pa tudi pomanjkanje podjetniškega duha, ki ga v družbi ne spodbujamo in cenimo dovolj. Vseeno je bil zaključek pozitiven, saj se prav s tovrstno izmenjavo mnenj, kakršni smo bili priča na tej okrogli mizi, širi možnost za uspeh in boljšo prihodnost na področju zaposlovanja v Sloveniji.
