Petkova okrogla miza: Osnovni etični kršitvi – laž in kraja – sta postali vsakdanji

Foto: Tadej KreftPretekli konec tedna se je v Šentanelu na Koroškem odvijal Poletni angažirano izobraževalni tabor Gibanja za dostojno delo in socialno družba. V program sta bili umeščeni tudi dve okrogli mizi, ki sta načenjali aktualno problematiko Slovenije – razpad etičnih vrednot, zapostavljenost novih obrazov v politiki, strukturni problem trga dela in boj proti brezposelnosti. Petkov večer je bil namenjen okrogli mizi, ki se je osredotočala na vprašanja etike in morale, pravne, demokratične in socialne države.

Gostje: dr. Miro Cerar, Uroš Lubej, Marko Funkl

Pred zbranim občinstvom so gostje predstavili svoj pogled na družbene razmere, pri čemer je bilo kar nekaj ostrih besed namenjenih tudi politikom na funkcijah oblasti, med katerimi gre po besedah gostov najti veliko neetičnega in protipravnega, po besedah dr. Cerarja celo vulgarnega ravnanja.

V pogledu na preteklost slovenske samostojnosti je povedal, da smo po osamosvojitvi dopustili ugrabitev države, civilna družba naj bi zamirala, kar pa so izkoristili različni plenilci. Do krize je po njegovem mnenju prišlo, ker naša rast in napredek nista bila osnovana na trdni etični osnovi. Prihaja namreč do grobih kršitev, med katerimi sta ključni laž in kraja. Ob tem je dr. Cerar opozoril, da sicer obstaja veliko slabe zakonodaje, bolj problematična pa je dobra zakonodaja, ki pa je državne institucije, inšpekcije, policija ne izvršujejo.

Uroš Lubej, močan zagovornik direktnega glasu ljudstva je predstavil koncept ljudske nezaupnice, ki bi ljudem omogočila, da sicer izvoljenega funkcionarja – bodisi župana, poslanca, ministra ali pa državni zbor – ki izgubi zaupanje, odstavijo s položaja. Izvor krize vidi v dejstvu, da smo bili sami s seboj preveč zadovoljni, kar je v konjukturi sicer delovalo, blagostanje pa je bilo po njegovem le navidezno. Del krivde je dodelil tudi Evropi, ki narekuje usmeritev v čisti liberalizem in individualizem.

V luči pogovora o prihodnosti Slovenije se je Marko Funkl do razmer v družbi opredelil predvsem z zornega kota mladih, pri čemer je med drugim opozoril, da se eden izmed problemov nahaja tudi v predstavljanju s strani medijev. Ti veliko pozornosti namenjajo strankam in obrazom, ki so na pozicijah že več let, medtem ko se sveže, mlade obraze pogosto opazi šele na deseti strani lokalnih časopisov. Manjko medijske pozornosti tako svojevrstno vpliva na prodornost teh posameznikov in skupin.