Bo stanovanje za katerega so starejši ljudje celo življenje varčevali (enako kot za pokojnino), odslej v lasti države? Zgolj kot odgovor na dejstvo, da bodo ljudje potrebovali varstvene dodatke, ker bodo pokojnine prenizke.
(Ljubljana, 27. maj 2011) Medtem ko nas gospodična Čepin in vlada prepričujeta, da moramo zategniti pasove in na krilih medgeneracijske solidarnosti in mednarodnih bonitet podprti predlagano pokojninsko reformo, v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo temu nasprotujemo in skušamo problematiko osvetliti tudi s področja bivanjske problematike, ki jo na svoji koži vsak dan občutijo državljanke in državljani Slovenije.
Realnost na tem področju je zaskrbljujoča. Mladi imajo probleme z dolgim bivanjem pri starših in nesprejetjem v cenovno ugodne študentske domove, ki jih ni dovolj za vse. Mladim družinam država zmanjšuje subvencije za reševanje bivanjskega problema.
V kontekstu sprejemanja nove pokojninske reforme, o kateri bomo imeli možnost odločati na referendumu, pa na področju stanovanjske problematike najbolj bode v oči varstveni dodatek. Varstveni dodatek po novem ne bo več pravica iz pokojninskega zavarovanja, ampak socialno varstveni prejemek, ki ga bo treba državi vrniti s prepisom nepremičnine. Trenutno varstveni dodatek prejema 47.019 ljudi, ki jim 94,15 € na mesec s tega naslova pomeni razliko med socialno ogroženostjo in preživetjem. 341.875 izmed 566.907 upokojencev prejema pokojnine, nižje od zneska, ki zagotavlja človeku dostojno življenje, najnižje pokojnine pa znašajo 192,91 €. Domovi za ostarele za osnovno oskrbo stanejo od 420€ do 720 € mesečno, trenutno pa je čakajočih na prostor v domu 17.771.
Ob takšnih številkah, ki pričajo o klavrnem socialnem položaju starostnikov pri nas, je uvajanje varstvenega dodatka, kot socialnega prejemka, ki ga je treba vrniti ali prepisati nepremičnino, skrajno nedopustno, še dodaja Aleš Žganjar, koordinator za področje bivanjske problematike.
