LJUBLJANA, 24.5.2011
Prihodnost pokojninske blagajne stoji na mladih. Mladi so tisti, ki bodo v prihodnosti polnili to blagajno in zagotavljali dostojne pokojnine svojim staršem in nasploh vsem Slovencem v jeseni življenja. Kljub temu pa mladih pri pripravi pokojninske reforme ni upošteval nihče!
Kakšen pa je položaj mladih dandanes v Sloveniji? Lahko bi rekli, da vse prej kot rožnat. Drži, da imamo pri nas visoko vključenost mladih v terciarno izobraževanje, vendar pa imamo tudi vsak dan višjo številko brezposelnih diplomantov, ki se je v zadnjih desetih letih povečala za 240%. Mladi študirajo in upajo, da bodo lahko prispevali v dobrobit naše države, vendar se po končanem študiju znajdejo na Zavodu za zaposlovanje, kjer slabo leto čakajo na svojo prvo zaposlitev. In še takrat, ko jo dobijo, velikokrat pristanejo na delovnem mestu za katerega so prekvalificirani in delajo v obliki dela, ki jim ne prinaša socialne varnosti.
Ravno ta slabo plačana dela v negotovih oblikah zaposlitve so velika težava mladih, saj jih le 30% dela prek pogodb za nedoločen čas, oziroma drugače rečeno, le 30% jih je sposobnih odseliti se od staršev in začeti samostojno življenje ter ustvariti lastno družino. 67% mladih med 25. in 29. letom pa izkorišča ugodnosti ‘mama hotela’, saj niso finančno sposobni začetni samostojnega življenja. In pri takšnih razmerah bo demografska podoba Slovenije v prihodnjih letih izgledala vse slabše, saj se mladi zaradi finančne negotovosti vse kasneje odločajo za ustvarjanje družine, kar pomeni da bomo v prihodnosti imeli še manj mladih, ki bodo skrbeli za vzdržnost pokojninskega sistema.
Ob takšnem stanju na trgu dela ne čudi, da se mladi zatekajo k fiktivnim vpisom, saj jim le to ponuja možnost izboljšanja socialnega položaja, država pa s tem na drugi strani prikrije približno dvajset ali trideset tisoč prikritih brezposelnih. Tudi zato v Gibanju predlagamo ureditev študentskega dela, ki naj bi se vrnilo nazaj v začrtane okvirje začasnega dela dijakov in študentov, vendar pa bi se lahko prilagodilo, da bi ponujalo mladim še večji prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela oziroma v redno zaposlitev. Ena izmed možnih rešitev bi tako bila ponovna uvedba pripravništva, ki se je v preteklosti v Sloveniji izkazalo za učinkovit sistem.
Po raziskavi Eurobarometra, ki je vključila preko 7.000 podjetij iz 31 držav, so pri zaposlovanju delodajalci kot najpomembnejši faktor navedli delovne izkušnje (87% vseh delodajalcev, 92% delodajalvec v Sloveniji), hkrati pa so se v več kot polovici primerov opredelili, da je najboljši način sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami ravno prek pripravništva (52% vseh delodajalcev, 59% delodajalcev v Sloveniji). Smotrno bi bilo za ta namen tudi iz koncesijske dajatve nameniti procent ali dva aktivni politiki zaposlovanja oz namensko sistemu pripravništva. V primerjavi oziroma povezavi s študentskim delom, bi pripravništvo dejansko omogočilo študentom, da v času študija delajo v svoji stroki in nabirajo izkušnje na delovnem mestu, za katerega se dejansko šolajo oziroma na katerem bi nekoč mogoče radi bili zaposleni. In to je ta pristen stik z delodajalcem, ki dejansko lahko privede do redne zaposlitve.
Ravno redne in varne zaposlitve mladih so ključ do tako izboljšanja demografske podobe Slovenije, kot tudi za pokojninsko blagajno, ki jo bodo mladi nekoč polnili. Že danes bi vsak od njih z veseljem vplačeval v pokojninsko blagajno, vendar žal ne more, saj dela za mlade takorekoč ni. Je pa očitno lažje tem mladim ponuditi socialno pomoč in s tem ustvarjati dodaten strošek davkoplačevalcem, kot pa ustvariti okolje, ki bi spodbujalo odpiranje novih delovnih mest pri nas, s čimer bi zmanjšali stroške socialne blagajne, hkrati pa izboljšali tako stanje mladih, kot tudi stanje pokojninske blagajne.
In ravno redne zaposlitve mladih so ključne tako za demografsko podobo Slovenije, kot tudi za pokojninsko blagajno v katero bi mladi z veseljem vplačevali, a žal ne morejo, saj dela zanje ni.
